Prerojenje (Mladika)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Prerojenje.
anonimno
Izdano: Mladika 1/3 (1920), 63
Viri: dLib 3
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Zvečerilo se je v Marijini družbi. Jasen dan cvetja in petja, požrtvovalnosti In navdušenja je minil. Marijina družba je lezla narazen.

Tajnica Alojzija, ki je bila preje zelo navdušena za M. družbo, je sklenila tesno prijatejstvo znekaterimi družbinkami. Trudila se je vstanoviti!! »Gledališko društvo«.

Prednica Jožeta je občevala le s štirimi svojimi prijateljicami: vse te so bile mnenja, da za odrasla dekleta razveseljevanje, čeprav pošteno, ni primerno.

Rozika Debevc je menila, najboljše bi bilo M. dr. razpustiti, pa ustanoviti »Dekliško zvezo«, bi vsaj več deklet v zvezi bilo.

Saj nobena nič ne vé, je ropotala prebrisana Pepina: vse drugo ni nič, vstanovimo »Pevski krožek«.

Meni pa se bolj pametno zdi vstanoviti »Tretji red« je pripominjala Johana.

Voditelj je vedel za take in enake smeri v družbi pa je molčal in trpel. Premišljeval je, kako bi razdiralne elemente ukrotili, kako bi Marijino družbo poživil; »Bodite pametna!« jih nagovori. »Jeseni bomo priredili zopet igro. Petje gojite lahko tudi v M. dr. Razveseljevanje, pošteno, vam je dovoljeno. Saj ima še Bog veselega človeka rad. Radi »Dekliške zveze«, pa ni treba M. dr. razdirati: zakaj jedro te zveze bodi ravno M. dr. — Tretji red pa že dalje časa namerava g. župnik vpeljati. — A sedaj ni treba hiteti, sicer ne bo ne enega, ne drugega«. — Vedel je voditelj, da ne pomaga veliko govoriti v takih časih, zato se je tembolj v molitvi z Bogom pogovarjal, kako bi Mar. družbo rešil. — Ni se zastonj posvetoval.

Bila pa je v družbi tudi Marija. Bila je za nameček v družbi: Ne zato, kakor, da bi jo druge imela za nameček: sama je tako mislila: ni znala ne peti, ne deklamirati, ne Igrati. Mati njena je bila pijanka, oče pa je uropal cerkev, edina sestra je razuzdano živela. »Pa čeprav sem za nameček v M. družbi: rajši sem zadnja med hčerami Marijinimi, kot prva med plesalkami. Bila pa je čistega srca, pobožna, prijazna. Le eno napako je imela: preveč se je sramovala nastopiti; saj še korajže ni imela stopiti v M. družbo, če bi ji voditelj toliko ne prigovarjal. — Marija jim je bila v celi družbi skoro edina, ki je pri vsem razdoru ostala nevtralna. Nobeni skupini se ni pridružila, ostala je nevtralna — a bila je pri vseh priljubljena. —

Prišla pa je španska bolezen: Pri Zvonarjevih jih je kar 11 ležalo; nikogar ni bilo, da bi stregel. — Tu se ponudi Marija za strežnico ....

Stregla je in stregla, delala dobra dela usmiljenja toda nakopala si je še sama bolezen in umrla.

Voditelj M. dr. gre k Marijini materi, ki se ni nič brigala za pokop svoje umrle hčere. »Lepo vas prosim, mati, preskrbite, kar je potrebno za pogreb vaše Marije.« »Mati gor ali dol« — zavpije razjarjena mati — »skrbite vi, saj je bila v Mar. družbi! Meni ni nič mar.«

»Dobro!« odvrne voditelj. — »Truplo umrle Marije ste prepustili M. družbi; Marijina družba bo skrbela za pogreb!«

Ko so družbenke zvedle, da je Marija umrla — so bile vse žalostne, marsikatera solza se je potočila; ko so pa slišale, da se mati za pogreb svoje hčere nič ne briga — so pa bile vse ene misli: bo pa M. družba. In glejte vsa vas je le to mislila, kako bi pomagala Marijini družbi, da naredi Mariji lepši pogreb.

M. družba je napravila tako lep in krasen pogreb, da ga še ni pomnila vas.

Ko je čez nekaj tednov g. župnik vprašal voditelja: kako je v M. družbi, ali še leze narazen, je odgovoril voditelj: »G. župnik, pogreb Marijin je položil v grob tudi razdor v M. družbi.

Avgusta meseca bom sprejel 12 kandidatin. »Marija, to si izprosila, ko si še živela«, je odgovoril g. župnik in solze veselja so se zaiskrile v njegovih očeh.