Premoteno srce (Fran Levstik)
Videz
| ← Nepokoj ponoči | Premoten srce (Pesmi) Fran Levstik |
Vedni nemir za ljubezen → |
| |||||
Ko mesta v žarnem plamenu goré,
zaklenka zvon in rog in boben poje
in strel ljudi sklicuje v možne roje,
da urno od tod in tam v pmoč hité.
Ko menijo, da ogenj zadušé,
pokojni vračajo se v veže svoje;
no, komaj so odšli možje na dvoje,
plameni časi naglo spet grozé.
Preprosto moje srce je verjelo,
da se mu ognja slast je ukrotila;
spet bilo mi počasi je veselo.
A preden sem si mogel biti v svesti,
zagledam ustrašen se na stari cesti;
spet strast se stokrat večja mi zbudila.