Pred zaprtimi vrati

Božič med bori
Pesmi v prozi
Srečko Kosovel

Viri	Srečko Kosovel. Zbrano delo, 2. Ljubljana, DZS, 1974 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).
Dovoljenje	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).

Stal je pred zaprtimi vrati. Zamudil je četrt ure in ostal zunaj. Svetilka pred vrati je bila ugašena, v hiši je bilo tiho skozi ključavnico je dihala tema, tista grozna tema prostornega dvorišča. On pa je stal: »Ali ni čutilo srce, da me še ni, ali se ni vprašal tisti človek, kod blodim ves bolan in pobit, ali ni vedel, da se vrnem, in če odidem tisočkrat?«

Hiša nasprot je bila ravno tako tiha in temna.

Kako da ni čutil, da me še ni?

Veter je zavel in zavil ulico v oblak dima, brezdomski veter, in spolzel čez streho v noč.

Če bi bile tukaj skale, bi šel med skale spat in med njimi, med mrzlimi, bi mi bilo toplo, v zavetju, govoril bi s tistim borom, ki ne spi nikoli kakor jaz. Šel bi in pokleknil na materin grob in bi zaklical iz razbite duše: Mati! In bi mi odvrnila mati Joj, kako dolgo te ni bilo.

Skozi ključavnico je sevala široko nočna praznota sivega dvorišča.