Prešernu (Janez Bilc)

← Valentinu Vodniku o veseli stoletnici 3. februarja 1858.

Prešernu. Prvenci Janez Bilc

Premilostljivemu gospodu JERNEJu VIDMARju, ljubljanskemu knezu in škofu o veselem prihodu v Ljubljano →

Izdano:	Ljubljana: Jožef Blaznik, 1864
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

(Na grobu.)

„Ena se tebi je želja spolnila — da v zemlji očetov,
Kakor si želel vselej, našel na veke si mir.“
Sreča ti b’la je sovražna vedno do zadnjega diha,
Nikdar stlala ti ni rožic dišečih na pot.
Prišla prijazna je smert, vzela te v svoje naročje;
Žalosti minul je čas, dala ti ona je mir. —
Krasne cvetice cveto na tvoji zgodnji gomili
Kažejo rose solzé, kak objokújejo te.
Venčati hočejo gosli, ki tihe pri tebi ležijo;
Padel iz rok je lok, struna več pela ne bo.—
Slavček na grobu ti sladko prepeva pesmice mile:
„Tukaj v grobu mirno pesnik slavljeni spi.“
B’la je taka osoda vedno slavnih možakov,
Da jim slovelo imé, ko jih zagernil je grob:
Tudi tebe bi venčal z lavorom narod slovenski,
Pa zaklenjene so grobne vrata terdó.
Torej druz’ga ne more, ko solze britkosti točiti,
Kažejo one dovelj, da jim v sercih živiš.
Dokler bije sercè rodu slovenskemu v persih
Nikdar zginil ne bo z njega tvoj verli spomin.