Pozdrav in priséga

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pesmi
Josip Cimperman
Spisano: 1869
Viri: Pesni. Ljubljana: Natisnil in založil Jožef Blaznik. Digitalno besedilo priskrbel Marko Stabej, postavil M. Hladnik
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Pozdrav in priséga[uredi]

Posvečena visokočislani gospé
Luizi Pesjak-ovi.
21. junija 1866.

Najpred začuj pozdrav moj, domovina,
Zvestó ga pošlje sinovsko sercé!
Sprejmi ga ti, prekrasna in edina,
Ki v sebi hraniš drage vse želje!
Ti si svetinja dragega spomina,
In biser najkrasnejši vse zemljé,
Sprejmí tedaj ga, mila majka Slava,
Naj hrani Bog te - živila in zdrava!

Ko mi pomlád napočila življenja,
Obétala je žlahtni cvet in sad;
Sercé nemirno bílo hrepenenja,
Navdajal ga nebeški čut in slad;
Al' boj mogočni bíti strast ne jenja,
Rodí še marveč mnogoverstnih nad,
Kar mi v obzorji jasnem tù zasije
Naenkrat žarek rajske poezije.

Sercé, ogreto čudne zdaj toplote,
Začuti v sebi prej neznano moč;
Izdramljen rahle, blage te gorkote,
Zbudí se v hipu plamen, prej spijoč.
Planiti s sèrca, skrivne išče pote,
Potok ognjeni, siloma deroč,
Zdaj najde jo -- plamena moč in sila,
Vse združi skupaj se -- nastane pésem mila!
 
Donéla pervo je na tvojo slavo,
Predragi, meni ljubi, krasni dom!
Spoznam tedaj veselo to postavo,
Spozabil jaz se nikdar je ne bom!
Poklic je moj in poslo moje pravo,
Slaviti tebe, veličastni dom!
Spolniti čem ga -- torej naj razléga
Po vsem domovji moja se priséga!

Ne vabi slava me, ki vence spléta,
In pevce drage v gróbu še častí,
Da moja pésem, bratom razodéta,
Njih sèrca vnéma, délu je budí:
To čina slavnega je želja svéta,
Ki v pérsih vedno zvesto mi gorí!
Zdaj dôni pa prisega krepka logom,
Goràm in rekam vsem domačim -- z Bogom!