Pojdi na vsebino

Povodnji mož

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Sedma zapoved Hubad pripovedke III. zvezek
Povodnji mož
Hubad Fran
Predica pod križem
Spisano: Vesna Jereb
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Povodnji mož

Reven tesar je šel v mraku domov. Pride na brv, ki je držala čez globok potok. Ker je bil truden, pade mu sekira z rame v vodo. Potok je bil preglobok, mogel ni do nje. V svoji zadregi vzdihuje ih prosi povodnjega moža pomoči. Hipoma zašumi po vodi, povodnji mož se prikaže iz nje in mu pomoli zlato sekiro.
»Ta ni moja!« reče tesar mirno. Duh izgine pod vodo ter prinese kmalu drugo, srebrno. »Tudi ta ni moja!« pravi revež. V tretje gre duh pod vodo, pa prinese železno z lesenim toporiščem. »Ta je prava! ta je moja!« zavpije tesar vesel. »Dobro!« reče povodnji mož; »vidim, da si ravno tako pošten, kakor si reven. Za plačilo vzemi vse tri!«


Kmalu se je zvedela ta novica po vsi okolici. Nek prebrisanec sklene poskusiti, ali bi bil povodnji mož tudi proti njemu tako dobrotljiv.
Navlašč spusti sekiro z brvi v vodo ter prosi povodnjega moža, naj mu jo prinese nazaj. Kmalu zašumi voda in duh se prikaže z zlato sekiro v roci.

»Ali je to tvoja, sinko?« vpraša ga. »Je, je, ta je moja!« odgovori goljuf in seže po nji. Ali ravno tako hitro izgine sekira, in povodnji mož reče s strašnim glasom: »Nevrednež, ali misliš prevariti mene, ki ti vidim na dno tvojega srca? Za kazen svoje lakomnosti izgubiš tudi to, kar je bilo tvoje!« Voda zašumi, povodnji mož izgine. Goljuf je pa moral brez sekire iti domov.

po Meissner-ji