Potovka
Potovka Jožef Mihelič |
Jožef Mihelčič [sic], Dobrava pri Kropi.
|
Težka, ah, težka ta služba je moja,
polna skrbi je in grenkega znoja:
vsa naročila, ki jih dobim,
prav tankovestno, skrbnó izvršim.
Vsak dan v dve uri oddaljeno mesto,
drobno prehodim, premerim to cesto,
tovor težak že čez trideset let
nosim, da skrivil se mi je hrbet.
Raznih potrebščin iz mesta prinašam,
v mesto pa jajčka in maslo odnašam;
ne zadrži me ne sneg in ne mraz:
zmeraj kot kamen na cesti sem jaz ...
Vsa naročila prav hitro opravim,
vsakemu rada uslugo napravim;
včasih prav resno vlogo vrším:
ko po zdravnika za koga hitim.
Kjer oglasim se, imajo me radi,
revni, bogati, stari in mladi:
starim prinesem poslednjih novic,
mladini pa fig, pomaranč in slaščic.
Kmalu bom stara, nadležna postala,
kmalu ne bom več poti zmagovala;
vsako jesen me hudó zaskrbi:
kaj če pozimi me koš — zapusti ...