Posmrtnice XI

Kdo oni so, ki tam jih zrem?

»To naši slavni so veljaki,

To pevci naši, učenjaki!«

Poklonit se jim grem,

Spodobi takim se možem . . .

Glej, tukaj stari Vôdnik,

Vseh naših pesnikov predhodnik,

Preširen tu, prvak-poet,

Za poezijo žarnovnet,

In poleg Jenko, Levstik, Stritar,

In Slomšek, Miklošič, Kopitar,

In zraven marsikdo še drug,

Ki bil za nas je poln zaslug.

»Poklon vam vsakemu posebe,

Oj imenitne vi osebe!«

Ljubó se vsak mi nasmehljá

In roko verno mi podá,

Prijazno z mano govoreč,

Med njimi bivam naj, vabeč.

»»Ne morem, moram spet nazaj

Tja dol v oskromni kmetski raj!

Tam, glej, pri kmetu kmet,

Med njimi bom naj kmet-poet!

Med njimi sem na zemlji živel,

Med njimi staral se, osivel,

Zdaj tudi ž njimi bival bom

In srečo rajsko vžival bom;

Na vas pa gledal bom iz dalje,

Kot na duševne naše kralje.«