Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/217: Razlika med redakcijama
prepoznano besedilo |
|||
Stanje strani | Stanje strani | ||
- | + | Pregledano | |
Telo strani (ki bo vključeno): | Telo strani (ki bo vključeno): | ||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
214 |
|||
Slushabnik boshji Aleksander Sauli, ſhkoſ, |
Slushabnik boshji Aleksander Sauli, ſhkoſ, |
||
ſe je v’ vſih ſvojih opravilih s’ modrimi ljudmi poſvetoval, predinj je kej ſtoril ali rasſodil, ker ſe ni na ſvojo laſtno pamet in modroſt sanaſhal, deſiravno je bil grosno uzhen v’ vſih duhovſkih rezheh, in od boshjiga Duha rasſvetljen. |
|||
ſe je v' vſih ſvojih opravilih s' modrimi ljudmi |
|||
poſvetoval, predinj je kej ſtoril ali rasſodil, ker |
|||
ſe ni na ſvojo laſtno pamet in modroſt sanaſhal, |
|||
deſiravno je bil grosno uzhen v' vſih duhovſkih |
|||
rezheh, in od boshjiga Duha rasſvetljen. |
|||
»Vſak ima ſvoje laſtne miſli in menitve; in |
|||
to ni poboshnoſti naſproti. Tode zhe ſmo prevezh navesani na ſvoje laſtne miſli, in zhe jih prevezh obrajtamo, je grosno naſproti naſhi popolnamoſti. In to ſe grosno nerado sapuſti; ravno sato je takó malo popolnama kriſtjanov.« — Pravi ſ. Franziſhk Salesi. |
|||
,,to ni poboshnoſti naſproti. Tode zhe ſmo pre- |
|||
,,vezh navesani na ſvoje laſtne miſli, in zhe jih |
|||
,,prevezh obrajtamo, je grosno naſproti naſhi po- |
|||
,,polnamoſti. ln to ſe grosno nerado sapuſti; |
|||
,,ravno sato je tako malo popolnama kriſtjanov." |
|||
— Pravi ſ. Franziſhk Salesi. |
|||
Uzheni in ſveti ſlushabnik boshji Suarez, |
Uzheni in ſveti ſlushabnik boshji Suarez, |
||
ki je veliko lepih bukev ſpiſal, je tako malo na ſvoje laſtne miſli in na ſvojo uzhenoſt navesan bil, de je navado imel, ſvoje piſanje drugim, menj uzhenim, vzhaſi tudi ſvojim uzhenzam, brati in ſoditi dati, in kadar mu je kdo rekel, de to ali to bi imelo drugazhi rezheno biti, ſe je rad miſli in ſodbi drugih podvergel, in je ſvoje piſanje popravil. |
|||
ki je veliko lepih bukev ſpiſal , je tako malo |
|||
na ſvoje laſtne miſli in na ſvojo uzhenoſt nave- |
|||
san bil, de je navado imel, ſvoje piſanje dru- |
|||
gim , menj uzhenim, vzhaſl tudi ſvojim uzhen- |
|||
zam, brati in ſoditi dati, in kadar mu je kdo |
|||
rekel, de to ali to bi imelo drugazhi rezheno |
|||
biti, ſe je rad miſli in ſodbi drugih podvergel, |
|||
in je ſvoje piſanje popravil. |
|||
Ravno tako je ſ. Vinzenz Fereri, tudi kadar |
|||
je she uzhenik bil, ſvoje piſanje rad |
je she uzhenik bil, ſvoje piſanje rad ſodbi ſvojih tovarſhev podvergel, deſiravno ſo menj uzheni bili, kakor on. |
||
tovarſhev podvergel, deſiravno ſo menj uzheni |
|||
bili, kakor on. |
|||
»Nar boljſhi perpomozhek, ſvojo laſtno voljo in ſvojoglavnoſt premagovati, je to, de malo na to porajtamo, kar nam v’ miſel pride. Kadar naſ kdo vpraſha, kaj od té ali une rezhí miſlimo, mu po pravizi ſvojo miſel povemo; in po tem naj nam bo vſe eno, zhe je naſha miſel dobro ſprejeta in poterjena, ali pa savershena. In navádimo ſe, raji po volji drugih |
|||
,,Nar boljſhi perpomozbek, ſvojo laſtno vo- |
|||
,,ljo in ſvojoglavnoſt premagovati, je to, de malo |
|||
,,na to porajtamo, kar nam v' miſel pride. Ka- |
|||
,,dar naſ kdo vpraſha, kaj od te ali une rezhi |
|||
,,miſlinH>, mu po pravizi ſvojo miſel povemo; |
|||
,,in po tem naj nam bo vſe eno, zhe je naſha |
|||
,,miſel dobro Jſprejeta in poterjena, ali pa sa- |
|||
,,vershena. ln navadimo ſe, raji po volji drugih |
Redakcija: 21:40, 30. september 2011
Slushabnik boshji Aleksander Sauli, ſhkoſ, ſe je v’ vſih ſvojih opravilih s’ modrimi ljudmi poſvetoval, predinj je kej ſtoril ali rasſodil, ker ſe ni na ſvojo laſtno pamet in modroſt sanaſhal, deſiravno je bil grosno uzhen v’ vſih duhovſkih rezheh, in od boshjiga Duha rasſvetljen.
»Vſak ima ſvoje laſtne miſli in menitve; in to ni poboshnoſti naſproti. Tode zhe ſmo prevezh navesani na ſvoje laſtne miſli, in zhe jih prevezh obrajtamo, je grosno naſproti naſhi popolnamoſti. In to ſe grosno nerado sapuſti; ravno sato je takó malo popolnama kriſtjanov.« — Pravi ſ. Franziſhk Salesi.
Uzheni in ſveti ſlushabnik boshji Suarez, ki je veliko lepih bukev ſpiſal, je tako malo na ſvoje laſtne miſli in na ſvojo uzhenoſt navesan bil, de je navado imel, ſvoje piſanje drugim, menj uzhenim, vzhaſi tudi ſvojim uzhenzam, brati in ſoditi dati, in kadar mu je kdo rekel, de to ali to bi imelo drugazhi rezheno biti, ſe je rad miſli in ſodbi drugih podvergel, in je ſvoje piſanje popravil.
Ravno tako je ſ. Vinzenz Fereri, tudi kadar je she uzhenik bil, ſvoje piſanje rad ſodbi ſvojih tovarſhev podvergel, deſiravno ſo menj uzheni bili, kakor on.
»Nar boljſhi perpomozhek, ſvojo laſtno voljo in ſvojoglavnoſt premagovati, je to, de malo na to porajtamo, kar nam v’ miſel pride. Kadar naſ kdo vpraſha, kaj od té ali une rezhí miſlimo, mu po pravizi ſvojo miſel povemo; in po tem naj nam bo vſe eno, zhe je naſha miſel dobro ſprejeta in poterjena, ali pa savershena. In navádimo ſe, raji po volji drugih