Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/210: Razlika med redakcijama

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Dbc334 (pogovor | prispevki)
prepoznano besedilo
 
Stanje straniStanje strani
-
Nelektorirane strani
+
Pregledano
Telo strani (ki bo vključeno):Telo strani (ki bo vključeno):
Vrstica 1: Vrstica 1:
is ſvójiga ſerza ſtrébi, toliko vezh boshji gnadi proſtora da.
207


»Kriſtjani vezhidel ſvoje popazheno ſerze le nekoliko nareshejo, pa ſi ne persadevajo, ga popolnama obresati. Le malokteri ſvoje ſerze zhiſto obreshe in ga od vſiga napzhniga nagnjenja otrebi.« — Tako pravi ſ. Franiſhk Salesi.


Zhe jabelko, ktero gnjiti sazhne, le nekoliko naresheſh, bo ſhe smiram naprej gnjilo, de bo vſe sgnjilo; zhe pa vſe, kar je sgnjitiga, zhiſto obresheſh in otrebiſh, boſh jabelko ohranil.


»Kdor shelí v’ kerſhanſki popolnamoſti naprej priti, ſi mora poſebno perſadevati, de ſe ne da premagati od ſvojiga hudobniga nagnjenja; sakaj kdor po ſvojim nagnjenji ravná s’ eno roko to ſpet podere, kar je s’ drugo ſosidal. — De boſh pa ſvoje hudobne nagnjenja loshej premagal, ſe moraſh navaditi, jim kmalo od sazhetka soperſtati, sakaj kadar zhe odraſtejo in ſe terdno vkoreninijo, jih ni ſkorej vezh mogozhe premagati.« — Tako govori ˛S. Vinzenz.
is ſvojiga ſorza ſtrebi, toliko vezh boshji gnadi
proſtbra' da.! «.'"!.';! .1 •..: .> .; .«wi.n n''-' «•- ii'i't
i.'' -,,Kriſtjam vezhidel ſvoje pop»zhenb ſerae 1*
,,nekoliko nareshejo, pa ſi ne porsadevajo, ga
j.popolriama obresati. .Le malokteri ſvoje ſerae
obreshe in ga od vſiga napzhniga nognje-


˛S. Dorotej piſhe od sveſtiga ſlushabnika
btpebi-."' Tokio'ipravi'ſ. Pramiſhk Salesii,
boshjiga, ki je imel mladenzha v’ ſvoji duhovſki ſkerbi, in pravi, de ſta ſe ſhla enkrat v’ hoſto ſprehajat. Modri ſlushabnik boshji ſe je te perloshnoſti poſlushil, de je ſvojimu uzhenzu lep in sveliszhanſk nauk dal, kteriga letá mladenizh nikdar vezh posabil ni. Kadar je namrezh v’ hoſti vidil majhne in velike dreveſa, je pokasal mladenzhu v’ pervizh majhno dreveſze, potlej nekoliko vezhi, po tem ſhe vezhi, in na sadnje veliko drevo; in mu je rekel, de naj leté ſhtiri

dreveſa isruje. Pervo dreveſze je mladenizh s’
:! '.i''Zhe jabelko, ktero gnjiti saabne , le neko-
liko rtaresheſh, bo ſhe smiram naprej gnjilo,
tle bo vſe sgrtjilo; zhe pa vſe , kar je sgnjitiga,
zl'iſto obresheſb iri otrobiſb, boſh jabelko ohranil.
' '| ,,Kdor sheli v'i'kerſhanſki popolnamodi na-
^prej priti, R mora poſebno perSadevati, de ſ^
,,r>e .dai premagati od 'ſvbjiga hudobniga nagnje-
,,nja; sakaj kdor pp ſvbjim nagnjenji ravna^ s?
^,eno.!ro,ko! to'.tpet. poder« j! 'kar je »'.. drug« ſosi-
,,dal. i—i 'Be boſh'pa ſVoje ihiidobne, nagnjerija
,,lo£bej prtemagal, ſe moraſh navaditi, }im Jimalo
,,od sazhelka soperſtati, sakaj- kadar zjhe odra-
^ſiejo dn iſe. terdno vkoreninijo, jih ni ſkorej
,,vezh mogozhe premagati." — Tako govori.i/«
Vinzen*. . .'r.T'j iu '' ..'i.u-'. •.' .'.|r".'.u- ''r. i''i'i!ii..
-r'. iS. .Dorbtej 'piſhe. od sveſtig* ſlushabnika
boshjiga, ki je :imel mladenzha v' ſvoji dubovſki
ſkerbi, in pravi^ de ſta ſe ſhla enkrat'r';'hoſto-
ſprehajah Modri ſlushabnik boshii ſe je te per-
loshrioſti poſlusliil, de je ſvojiinn uzhenzu tep
in svelis<hanſk nauk dal, kteriga leta mladeriizh
nikdar vezh ppsabil -ni. Kadar je . namrezb-v*
hoſti vidil majhne in velike dreveſa, je pokasal
mladenzhu v'ipervizh majhno dreveſze, potlej
nekoliko vezh!, po tem ſhc vezhi, m na sadnje
vcliko drevo ;: ih' rau je rekel, d« naj lete ſhtiri
dreveſa isrujc. Perv.o drevcſze je inladenizh s1

Redakcija: 17:36, 30. september 2011

Stran je bila lektorirana

is ſvójiga ſerza ſtrébi, toliko vezh boshji gnadi proſtora da.

»Kriſtjani vezhidel ſvoje popazheno ſerze le nekoliko nareshejo, pa ſi ne persadevajo, ga popolnama obresati. Le malokteri ſvoje ſerze zhiſto obreshe in ga od vſiga napzhniga nagnjenja otrebi.« — Tako pravi ſ. Franiſhk Salesi.

Zhe jabelko, ktero gnjiti sazhne, le nekoliko naresheſh, bo ſhe smiram naprej gnjilo, de bo vſe sgnjilo; zhe pa vſe, kar je sgnjitiga, zhiſto obresheſh in otrebiſh, boſh jabelko ohranil.

»Kdor shelí v’ kerſhanſki popolnamoſti naprej priti, ſi mora poſebno perſadevati, de ſe ne da premagati od ſvojiga hudobniga nagnjenja; sakaj kdor po ſvojim nagnjenji ravná s’ eno roko to ſpet podere, kar je s’ drugo ſosidal. — De boſh pa ſvoje hudobne nagnjenja loshej premagal, ſe moraſh navaditi, jim kmalo od sazhetka soperſtati, sakaj kadar zhe odraſtejo in ſe terdno vkoreninijo, jih ni ſkorej vezh mogozhe premagati.« — Tako govori ˛S. Vinzenz.

˛S. Dorotej piſhe od sveſtiga ſlushabnika boshjiga, ki je imel mladenzha v’ ſvoji duhovſki ſkerbi, in pravi, de ſta ſe ſhla enkrat v’ hoſto ſprehajat. Modri ſlushabnik boshji ſe je te perloshnoſti poſlushil, de je ſvojimu uzhenzu lep in sveliszhanſk nauk dal, kteriga letá mladenizh nikdar vezh posabil ni. Kadar je namrezh v’ hoſti vidil majhne in velike dreveſa, je pokasal mladenzhu v’ pervizh majhno dreveſze, potlej nekoliko vezhi, po tem ſhe vezhi, in na sadnje veliko drevo; in mu je rekel, de naj leté ſhtiri dreveſa isruje. Pervo dreveſze je mladenizh s’