Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/210: Razlika med redakcijama
prepoznano besedilo |
|||
Stanje strani | Stanje strani | ||
- | + | Pregledano | |
Telo strani (ki bo vključeno): | Telo strani (ki bo vključeno): | ||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
⚫ | |||
207 |
|||
»Kriſtjani vezhidel ſvoje popazheno ſerze le nekoliko nareshejo, pa ſi ne persadevajo, ga popolnama obresati. Le malokteri ſvoje ſerze zhiſto obreshe in ga od vſiga napzhniga nagnjenja otrebi.« — Tako pravi ſ. Franiſhk Salesi. |
|||
Zhe jabelko, ktero gnjiti sazhne, le nekoliko naresheſh, bo ſhe smiram naprej gnjilo, de bo vſe sgnjilo; zhe pa vſe, kar je sgnjitiga, zhiſto obresheſh in otrebiſh, boſh jabelko ohranil. |
|||
»Kdor shelí v’ kerſhanſki popolnamoſti naprej priti, ſi mora poſebno perſadevati, de ſe ne da premagati od ſvojiga hudobniga nagnjenja; sakaj kdor po ſvojim nagnjenji ravná s’ eno roko to ſpet podere, kar je s’ drugo ſosidal. — De boſh pa ſvoje hudobne nagnjenja loshej premagal, ſe moraſh navaditi, jim kmalo od sazhetka soperſtati, sakaj kadar zhe odraſtejo in ſe terdno vkoreninijo, jih ni ſkorej vezh mogozhe premagati.« — Tako govori ˛S. Vinzenz. |
|||
⚫ | |||
proſtbra' da.! «.'"!.';! .1 •..: .> .; .«wi.n n''-' «•- ii'i't |
|||
i.'' -,,Kriſtjam vezhidel ſvoje pop»zhenb ſerae 1* |
|||
,,nekoliko nareshejo, pa ſi ne porsadevajo, ga |
|||
j.popolriama obresati. .Le malokteri ſvoje ſerae |
|||
obreshe in ga od vſiga napzhniga nognje- |
|||
⚫ | |||
btpebi-."' Tokio'ipravi'ſ. Pramiſhk Salesii, |
|||
boshjiga, ki je imel mladenzha v’ ſvoji duhovſki ſkerbi, in pravi, de ſta ſe ſhla enkrat v’ hoſto ſprehajat. Modri ſlushabnik boshji ſe je te perloshnoſti poſlushil, de je ſvojimu uzhenzu lep in sveliszhanſk nauk dal, kteriga letá mladenizh nikdar vezh posabil ni. Kadar je namrezh v’ hoſti vidil majhne in velike dreveſa, je pokasal mladenzhu v’ pervizh majhno dreveſze, potlej nekoliko vezhi, po tem ſhe vezhi, in na sadnje veliko drevo; in mu je rekel, de naj leté ſhtiri |
|||
dreveſa isruje. Pervo dreveſze je mladenizh s’ |
|||
:! '.i''Zhe jabelko, ktero gnjiti saabne , le neko- |
|||
liko rtaresheſh, bo ſhe smiram naprej gnjilo, |
|||
tle bo vſe sgrtjilo; zhe pa vſe , kar je sgnjitiga, |
|||
zl'iſto obresheſb iri otrobiſb, boſh jabelko ohranil. |
|||
' '| ,,Kdor sheli v'i'kerſhanſki popolnamodi na- |
|||
^prej priti, R mora poſebno perSadevati, de ſ^ |
|||
,,r>e .dai premagati od 'ſvbjiga hudobniga nagnje- |
|||
,,nja; sakaj kdor pp ſvbjim nagnjenji ravna^ s? |
|||
^,eno.!ro,ko! to'.tpet. poder« j! 'kar je »'.. drug« ſosi- |
|||
,,dal. i—i 'Be boſh'pa ſVoje ihiidobne, nagnjerija |
|||
,,lo£bej prtemagal, ſe moraſh navaditi, }im Jimalo |
|||
,,od sazhelka soperſtati, sakaj- kadar zjhe odra- |
|||
^ſiejo dn iſe. terdno vkoreninijo, jih ni ſkorej |
|||
,,vezh mogozhe premagati." — Tako govori.i/« |
|||
Vinzen*. . .'r.T'j iu '' ..'i.u-'. •.' .'.|r".'.u- ''r. i''i'i!ii.. |
|||
⚫ | |||
boshjiga, ki je :imel mladenzha v' ſvoji dubovſki |
|||
ſkerbi, in pravi^ de ſta ſe ſhla enkrat'r';'hoſto- |
|||
ſprehajah Modri ſlushabnik boshii ſe je te per- |
|||
loshrioſti poſlusliil, de je ſvojiinn uzhenzu tep |
|||
in svelis<hanſk nauk dal, kteriga leta mladeriizh |
|||
nikdar vezh ppsabil -ni. Kadar je . namrezb-v* |
|||
hoſti vidil majhne in velike dreveſa, je pokasal |
|||
mladenzhu v'ipervizh majhno dreveſze, potlej |
|||
nekoliko vezh!, po tem ſhc vezhi, m na sadnje |
|||
vcliko drevo ;: ih' rau je rekel, d« naj lete ſhtiri |
|||
dreveſa isrujc. Perv.o drevcſze je inladenizh s1 |
Redakcija: 17:36, 30. september 2011
is ſvójiga ſerza ſtrébi, toliko vezh boshji gnadi proſtora da.
»Kriſtjani vezhidel ſvoje popazheno ſerze le nekoliko nareshejo, pa ſi ne persadevajo, ga popolnama obresati. Le malokteri ſvoje ſerze zhiſto obreshe in ga od vſiga napzhniga nagnjenja otrebi.« — Tako pravi ſ. Franiſhk Salesi.
Zhe jabelko, ktero gnjiti sazhne, le nekoliko naresheſh, bo ſhe smiram naprej gnjilo, de bo vſe sgnjilo; zhe pa vſe, kar je sgnjitiga, zhiſto obresheſh in otrebiſh, boſh jabelko ohranil.
»Kdor shelí v’ kerſhanſki popolnamoſti naprej priti, ſi mora poſebno perſadevati, de ſe ne da premagati od ſvojiga hudobniga nagnjenja; sakaj kdor po ſvojim nagnjenji ravná s’ eno roko to ſpet podere, kar je s’ drugo ſosidal. — De boſh pa ſvoje hudobne nagnjenja loshej premagal, ſe moraſh navaditi, jim kmalo od sazhetka soperſtati, sakaj kadar zhe odraſtejo in ſe terdno vkoreninijo, jih ni ſkorej vezh mogozhe premagati.« — Tako govori ˛S. Vinzenz.
˛S. Dorotej piſhe od sveſtiga ſlushabnika boshjiga, ki je imel mladenzha v’ ſvoji duhovſki ſkerbi, in pravi, de ſta ſe ſhla enkrat v’ hoſto ſprehajat. Modri ſlushabnik boshji ſe je te perloshnoſti poſlushil, de je ſvojimu uzhenzu lep in sveliszhanſk nauk dal, kteriga letá mladenizh nikdar vezh posabil ni. Kadar je namrezh v’ hoſti vidil majhne in velike dreveſa, je pokasal mladenzhu v’ pervizh majhno dreveſze, potlej nekoliko vezhi, po tem ſhe vezhi, in na sadnje veliko drevo; in mu je rekel, de naj leté ſhtiri dreveſa isruje. Pervo dreveſze je mladenizh s’