Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/47: Razlika med redakcijama
prepoznano besedilo |
|||
Stanje strani | Stanje strani | ||
- | + | Pregledano | |
Telo strani (ki bo vključeno): | Telo strani (ki bo vključeno): | ||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
de ſo to le ſkuſhnjave hudobniga duha, kteri sheli, pridniga ſlushabnika boshjiga is ſveta ſpraviti, de bi ne mogel vezh sa boshjo zhaſt na ſvetu ſtoriti. Sadnjizh mu je rekel, de naj te miſli, zhe mu bodo ſhe priſhle, sanizhuje in savershe, ker ſo le ſkuſhnjave hudobniga duha, sakaj Bog nam nikoli miſel soper pokorſhino ne daje. — To je leta ſlushabnik boshji sveſto ſtoril, ſe je popolnama v’ pokorſhino podal, - je po tem v’ kratkim zhaſu osdravil, in je ſvoje ſvete dela sa boshjo zhaſt ſhe veliko let na tem ſvetu opravljal, in sdaj na unim ſvetu plazhilo sa-nje vshiva. |
|||
44 |
|||
»Kdor hozhe popolnama pokorſbino imeti, jo mora v’ treh rezheh pokasati: v’ djanji, v’ volji, in v’ miſlih. ''V’ djanji'' jo mora s’ tem pokasati, de prezej, in s’ veſeljem in na tanko to opravi, kar mu vikſhi sapové. ''V’ volji'' jo pokashe, kadar tudi ſam nizh drusiga nozhe, kakor kar hozhe vikſhi. ''V’ miſlih'' jo pokashe, kadar tudi ſam ravno to miſli in sa prav ſposna, kar mu vikſhi rezhe.« — Tako piſhe ſ. lgnazi Lojola. |
|||
⚫ | |||
ljubil; in ker je ſliſhal, de ſo drugi savolj tega nejevoljni, jim je rekel, de jim bo pokasal, sakaj uniga bolj ljubi, kakor druge: Kadar ſo tedaj vſi menihi v’ ſvojih zelizah bili, je vikſhi priſhel, in je vſaziga po imenu k’ ſebi poklizal; ali vſak ſe je nekoliko pomudil, predinj je is |
|||
/» « |
|||
nje priſhel, ſamo tiſti, ki ga je vikſhi ljubil, je prezej priſhel, kakor je bil poklican. Po tem je ſhel vikſhi v’ zelizo tega meniha, in je najdil |
|||
de ſo to le ſkuſhnjave hudobniga duha, kteri |
|||
»heli, pridniga ſlushabnika boshjiga is ſveta |
|||
ſpraviti, de bi ne mogel vezh sa boshjo zhaſt |
|||
na ſvetu ſtoriti. Sadnjizh mu je rekel, de naj |
|||
te miſli, zhe mu bodo ſhe priſble , sanizhuje |
|||
in savershe, ker ſo le ſkuſhnjave bndobniga |
|||
rluha, sakaj Bog nam nikali miſel soper pokor- |
|||
ſhino ne daje. — To je leta ſlushabnik boshji |
|||
sveſto ſtoril, ſe je popolnama v' pokorſhino po- |
|||
dal , - je po tem v' kratkim zhaſu osdravil, in |
|||
je ſvoje ſvete dela sa boshjo zhaſt ſhe veliko let |
|||
na rem ſvetu opravljal, in sdaj na unim ſvetu |
|||
plazhilo sa-nje vshiva. |
|||
,,Kdor hozhe popolnama pokorſbino imeti, |
|||
,,jo mora v' treh rezheh pokasati: v' djanji, v' |
|||
,,volji, in v' miſlil). t™ djanji jo mora s' tem |
|||
,,pokasati, de prezej, in «' veſeljem in na tanko |
|||
,,to opravi, kar mw vikſhi sapove. A" vol/i jo |
|||
,,pokashe, kadar tudi ſam nizh drnsiga nozhe, |
|||
,,kakor kar hozhe vikſhi. ſ miſlih jo po- |
|||
,,kashe, kadar tudi ſam ravno to miſli in sa |
|||
,,prav ſposna, kar mu vikſhi rezhe." — Tako |
|||
piſhe I. lgnazi Lojola. |
|||
' \rikſhi nekiga kloſhtra, Silvan po imenu, |
|||
⚫ | |||
ljubil; in ker je ſliſhal, de ſo drugi savolj tega |
|||
nejevo-lj.ni, jim je rekel, de jim bo pokasal, sa- |
|||
I<aj uniga bolj ljubi, kakor druge: Kadar ſo |
|||
tedaj vſi menibi v' ſvojih zelizah bili, je vikſhi |
|||
priſhel, in je vſaziga po imenu k' ſebi poklizal; |
|||
ali vſak ſe je nekoliko pomudil, predinj. je is |
|||
nje priſbel, ſamo tiſti, ki ga je vikſhi ljubil, je |
|||
prezej priſhel, kakor je bil pokli/.an. Po tem |
|||
;" ſhel vikſhi v' zelizo tega meniha, in je najdil |
Redakcija: 10:30, 17. september 2011
de ſo to le ſkuſhnjave hudobniga duha, kteri sheli, pridniga ſlushabnika boshjiga is ſveta ſpraviti, de bi ne mogel vezh sa boshjo zhaſt na ſvetu ſtoriti. Sadnjizh mu je rekel, de naj te miſli, zhe mu bodo ſhe priſhle, sanizhuje in savershe, ker ſo le ſkuſhnjave hudobniga duha, sakaj Bog nam nikoli miſel soper pokorſhino ne daje. — To je leta ſlushabnik boshji sveſto ſtoril, ſe je popolnama v’ pokorſhino podal, - je po tem v’ kratkim zhaſu osdravil, in je ſvoje ſvete dela sa boshjo zhaſt ſhe veliko let na tem ſvetu opravljal, in sdaj na unim ſvetu plazhilo sa-nje vshiva.
»Kdor hozhe popolnama pokorſbino imeti, jo mora v’ treh rezheh pokasati: v’ djanji, v’ volji, in v’ miſlih. V’ djanji jo mora s’ tem pokasati, de prezej, in s’ veſeljem in na tanko to opravi, kar mu vikſhi sapové. V’ volji jo pokashe, kadar tudi ſam nizh drusiga nozhe, kakor kar hozhe vikſhi. V’ miſlih jo pokashe, kadar tudi ſam ravno to miſli in sa prav ſposna, kar mu vikſhi rezhe.« — Tako piſhe ſ. lgnazi Lojola.
Vikſhi nekiga kloſhtra, Silvan po imenu, je poſebno eniga ſvojih menihov perſerzhno ljubil; in ker je ſliſhal, de ſo drugi savolj tega nejevoljni, jim je rekel, de jim bo pokasal, sakaj uniga bolj ljubi, kakor druge: Kadar ſo tedaj vſi menihi v’ ſvojih zelizah bili, je vikſhi priſhel, in je vſaziga po imenu k’ ſebi poklizal; ali vſak ſe je nekoliko pomudil, predinj je is nje priſhel, ſamo tiſti, ki ga je vikſhi ljubil, je prezej priſhel, kakor je bil poklican. Po tem je ſhel vikſhi v’ zelizo tega meniha, in je najdil