Zgodi se včasih, de mohamedani: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m - prestavitev Zgodi se včasih, de muhamedani na Zgodi se včasih, de mohamedani: muhe na medu se v pesmi ne omenjajo |
m pp, <poem> |
||
Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
| prejšnji=Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje |
| prejšnji=Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje |
||
| naslednji=Oči bile pri nji v deklet so sredi |
| naslednji=Oči bile pri nji v deklet so sredi |
||
| naslov= Zgodi se včasih, de |
| naslov= Zgodi se včasih, de mohamedani |
||
| poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) |
| poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) |
||
| avtor= France Prešeren |
| avtor= France Prešeren |
||
}} |
}} |
||
⚫ | |||
<poem> |
|||
Zgodi se včasih, de mohamedani, |
Zgodi se včasih, de mohamedani, |
||
praznujejo budisti v daljni Kini, |
praznujejo budisti v daljni Kini, |
||
al ljudstva, kjer šopírjo se bramini, |
al ljudstva, kjer šopírjo se bramini, |
||
en dan z med njimi ujetimi kristjani. |
en dan z med njimi ujetimi kristjani. |
||
Veselje únih glasen hrup oznani, |
Veselje únih glasen hrup oznani, |
||
pojó trobente, píšel k tamburini; |
pojó trobente, píšel k tamburini; |
||
obhajajo v srca ga globočini |
obhajajo v srca ga globočini |
||
v samotnih kotih tí z nočjo obdani. |
v samotnih kotih tí z nočjo obdani. |
||
Bil je tvoj god, glasnó so strune pele, |
Bil je tvoj god, glasnó so strune pele, |
||
obhajali so s petjam ga in plesam |
obhajali so s petjam ga in plesam |
||
prijatlji in prijatljice vesele; |
prijatlji in prijatljice vesele; |
||
jaz praznoval sem z mokrim ga očesam, |
jaz praznoval sem z mokrim ga očesam, |
||
v samoti so za srečne dni puhtele |
v samoti so za srečne dni puhtele |
||
iz polnega srca željé k nebesam. |
iz polnega srca željé k nebesam. |
||
</poem> |
|||
⚫ |
Redakcija: 04:04, 18. januar 2008
← Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje | Zgodi se včasih, de mohamedani (Poezije) France Prešeren |
Oči bile pri nji v deklet so sredi → |
|
Zgodi se včasih, de mohamedani,
praznujejo budisti v daljni Kini,
al ljudstva, kjer šopírjo se bramini,
en dan z med njimi ujetimi kristjani.
Veselje únih glasen hrup oznani,
pojó trobente, píšel k tamburini;
obhajajo v srca ga globočini
v samotnih kotih tí z nočjo obdani.
Bil je tvoj god, glasnó so strune pele,
obhajali so s petjam ga in plesam
prijatlji in prijatljice vesele;
jaz praznoval sem z mokrim ga očesam,
v samoti so za srečne dni puhtele
iz polnega srca željé k nebesam.