Uporabniški pogovor:Smihael: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 16:07, 6. januar 2008

Predloga:Uporabniški pogovor

Podpišite se!
~~~~

Odgovori

Za administratorstvo najprej naredi glasovanje, potem pa zaprosi na meti. Glede Poezij - sam pravzaprav nisem prepisoval, ampak sem kopiral iz:

[1]
[2] - čeprav piše, da je prepovedano kopiranje

in še ene strani, ki je na najdem, ampak je bila neuporabna, saj je imela drugačno kodiranje šumnikov in je bilo potrebnega veliko popravljanja.

Lahko pogledaš še na [3] in s kakim programom pretvoriš v *.doc (bom še pobrskal za programom, razen če že poznaš kakega). --Wailer 20:02, 19 december 2006 (UTC)

Odgovori so na tvojem uporabniškem pogovoru. lp, --Mihael Simonič 12:47, 22 december 2006 (UTC)

Koda za logotip

Ne vstopim se najbolj v programje wiki, ampak mislim, da nameravaš zamenjat sliko. Obrazloži prosim, čemu bi tista sprememba koristila.--Wailer 20:13, 25 december 2006 (UTC)

Slovenski Wikivir

Prosim, dodajte Slovenski Wikivir interwiki na hrvatsko Glavno stranico Wikizvora. Please add sl:Glavna stran interwiki to your main page. --193.77.16.217 15:31, 28. prosinac 2006. (UTC) (sl:Miha)

Dodao. Andrej Šalov

Sysop rights

According to your kind request on Request_for_permissions you have been granted sysop access on this wiki. Have a nice time, M7 21:57, 5 januar 2007 (UTC)

Kategorizacija

Prosim, da si prebereš Wikivir:Kategorizacija, da ne bo nastala zmeda.--Wailer 19:47, 7 januar 2007 (UTC)

Hm, ne vem, če bi se strinjal z dvojno kategorizacijo - mar ni npr. avtor naveden že v opisu kategorije? Tako je pri vseh kategorijah in ne vem, čemu bi bilo potrebno kategorizirati tudi to.

Portal občestva in Pod lipo

Obe strani sta kar v redu, čeprav se bom moral na izgled slednje še malo privaditi (pmm bi bilo še zmeraj boljše urejanje meseca uvrstiti pod Lipo). Na Portalu pa je še precej rdečih povezav. Treba bi bilo dodati še kakšne stalne predloge (npr. gdfl licenca za slike - čeprav jih lahko naložimo tudi na Zbirko.). Urediti bi treba tudi nekatera splošna pravila (poleg npr. kategoriziranja še enoten slog in podobno). --Wailer 16:51, 9 januar 2007 (UTC)

Aja, glede menjavanja strani mi je popolnoma vseeno. Pmm je boljše pustiti tako kot je zdaj, da ne bo nepotrebnih komplikacij.--Wailer 17:44, 9 januar 2007 (UTC)

Parameter poglavje v predlogi:naslov

Opazil sem, da parameter nepravilno uporabljaš - pod poglavje namreč vpisuješ naslov celotnega dela namesto v parameter naslov. Če se ne strinjaš s tem sporoči, da spremenimo preden pride do večje zmede.--Wailer 19:36, 11 februar 2007 (UTC)

Meni je predloga precej nejasna. Morda bi jo bilo potrebno razdeliti v eno za pesmi (kjer se naslov celotnega dela dodaja pod poglavje - od tod mi taka ideja...) in drugo - novo za besedila. Temu se najlažje izognemo tako, da dodaj v podstran predloge dokumentacijo in jo potem vključiš na glavno stran predloge. lp, --Miha (prispevki - pogovor) 16:58, 12 februar 2007 (UTC)

Ali s tem misliš, da bi priredil parametre in ustvaril ene za pesmi in ene za prozo oz. na samo dokumentacijo, ki bi pojasnejvala uporabo? Slednje namreč sploh ni problem. Poleg tega si poglej Wikivir:Peskovnik (razdelek za vire, namesto predloge:viri, enako za predlogo:povezave). Glede povezav v parametrih prejšnji, naslednji in avtor pa imam zamisel, da bi ustvarili parametre prejšnji1, naslednji1 itd., ki ne bi ustvarili avtomatske povezave oz. bi jo bilo potrebno ročno. Bom pokazal v peskovniku, ko bom imel čas.--Wailer 20:10, 12 februar 2007 (UTC)

Prijavi/registriraj se

Predlagam, da na to stran vstaviš nekaj podobnega kot na Wikislovarju ([4]); glede koristi od prijave. Lahko pa tudi samo poveš, kje se to uredi.--Wailer 09:16, 17 februar 2007 (UTC)

(Urejeno 17 februarja 2007)

Slovensko leposlovje za Wikivir

Miha, ker digitalizacija slovenskega leposlovja v html-obliki poteka počasi (http://www.ijs.si/lit/leposl.html-l2), bi ga želel nadaljevati v enostavnejšem Wikiviru. Na začetku bi pripravil tabelo s seznamom vseh 300 in nekaj več že objavljenih slovenskih knjig s podatkom, kje se nahajajo (Luinova zbirka, moja zbirka, zbirka slepih, Jakopinova zbirka, Intratext, drugo), podatkom o zvrsti (proza, drama, verz), podatkom o dovoljenju (samo za tekste, katerih avtorji so mrtvi manj kot 70 let) in z okencem, kamor se vpiše besedilo, potem ko je dostopno še v Wikiviru. Imam tudi seznam želenih avtorjev in tekstov, za katere bi bilo treba avtorje šele prositi za dovoljenje, in seznam besedil za digitalizacijo, ki takega dovoljenja ne potrebujejo. Z nekaj reklame v Slovlitu (http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit) in drugje bi se morda med študenti in drugimi zainteresiranimi delo hitreje odvijalo. In še odpravljanje zatipkanih reči bi bilo tako lažje. Najbolj pregledno bi bilo to napraviti v obliki tabele, vendar je potem nekoliko bolj zapleteno dopisovanje vanjo. Kaj mi svetuješ in kako lahko pomagaš? lp, miran --Mhladnik 16:24, 7 maj 2007 (UTC)

Najlažje bo narediti predlogo, ki je potem povsem enostavna za uporabo, ampak kakšen naj bo izgled. Če pogledaš na nemškem Wikiviru imajo pri vsakem besedilu točno to, kar ti želiš, ampak vse skupaj potem zelo grdo izpade. Morda nekaj dodamo k predlogi naslov ali ustvarimo posebno predlogo?--Wailer 15:06, 8 maj 2007 (UTC)

Meni se zdi bolje razširiti predlogo naslov in nekaj (od)več(nih) podatkov skriti z prikaži/skrij. Bom popravil Common.js. lp, --Miha (prispevki - pogovor) 11:54, 15 maj 2007 (UTC)

Zdaj sem napravil nekakšno projektno stran http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika, ob kateri bi bilo na pogovornih straneh pri avtorjih lepo imeti prepoznavni logo, tako kot pri projektu slovenskih literarnih zgodovinarjev na Wikipediji. Če bo FF res plačala stroške digitalizacije 1000 strani, kakor mi ustno obetajo, bi bilo v glavi dokumentov prav videti tudi njen logo. --Mhladnik 12:44, 15 maj 2007 (UTC)

Misliš na pogovornih straneh? Bom ustavril predlogo Predloga:Wikiprojekt slovensko leposlovje. Logotip bom prerisal v datoteko svg. Lp, --Miha (prispevki - pogovor) 12:55, 15 maj 2007 (UTC)

@@ Vrstica 60: / Vrstica 60: @@
 :::Zdaj sem napravil nekakšno projektno stran http://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_leposlovna_klasika, ob kateri bi bilo na pogovornih straneh pri avtorjih lepo imeti prepoznavni logo, tako kot pri projektu slovenskih literarnih zgodovinarjev na Wikipediji. Če bo FF res plačala stroške digitalizacije 1000 strani, kakor mi ustno obetajo, bi bilo v glavi dokumentov prav videti tudi njen logo. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 12:44, 15 maj 2007 (UTC)
 :::Misliš na pogovornih straneh? Bom ustavril predlogo [[Predloga:Wikiprojekt slovensko leposlovje]]. Logotip bom prerisal v datoteko svg. Lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' <small>([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])</small> 12:55, 15 maj 2007 (UTC)
-== Dragotin Kette: Šivilja in škarjice ==
-Dragotin Kette: ŠIVILJA IN ŠKARJICE
-Živela je v starih časih na nekem gradu mlada in zelo prijazna deklica Bogdanka.
-Bila je šivilja in je služila grajski gospe. Nekega dne je ravno šivala v svoji tihi sobici, ki je imela eno majhno okence na vrt. Sama je bila, zato jo je začel dolgčas napadati, čeprav je imela dela čez glavo. No, ko je tako vbadala in vlekla, merila in rezala, ji je prišlo v glavo polno čudnih misli in želja. “Kaj, ko bi imela take škarjice; da bi se jim samo reklo:
-Škarjice, hrustalke,
-po rumeni mizi bežite,
-jopico mi urežite !
-pa bi me poslušale.  Če bi jim pa dejala:
-Škarjice, hrustalke,
-zdaj se pa ustavite,
-zdaj pa v kot se spravite!
-pa bi se takoj ustavile, to bi bilo lepo!” je dejala sama pri sebi, pa vendar tako, da jo je lahko slišal tudi kdo drugi. Kakor je to izgovorila, je priletela na vejo pred okencem drobna ptička in zapela:
-“Oj Bogdanka, kar si prosila, to si dobila!”
-Ko je deklica to slišala, se je tako ustrašila, da se je zbodla v prstek. Medtem pa, ko si ga je obvezovala s platencem in belo nitjo, je čudna ptičica odletela.
-To je bilo Bogdanki žal, ko je ni več videla! Kako rada bi še enkrat slišala tiste besede od drobne ptice. Toda ptičice ni bilo nikoder več. “Čakaj,” si je mislila deklica, “hočem pa vendarle poskusiti, kar je dejala ptičica!” In hitro je zapela:
-“Škarjice, hrustalke,
-po rumeni mizi bežite,
-jopico mi urežite!”
-In glej ga, spačka! Škarjice - hrustalke so se dvignile in jele rezati belo platno na mizi. Obračale so se hitro kakor kača in rezale tako natančno, da se deklica ni mogla dovolj načuditi. In ko je bilo urezano vse platno na mizi, so skočile dol na skrinjo, da bi tudi tam pričele svoje delo. Toda deklica jim je brž zaklicala:
-“Škarjice, hrustalke,
-zdaj se pa ustavite,
-zdaj pa v kot se spravite!”
-In precej so bile pri miru in so ležale lepo v kotu in niti ganile se niso. “To pa to!” si je mislila Bogdanka vsa, srečna in vesela. Kaj bi ne bila ! Zdaj ji ni bilo treba polovico toliko delati kot poprej. Ona je samo šivala, rezale pa so škarjice same. Tudi grajska gospa je bila dosti bolj zadovoljna z njo in kar načuditi se ni mogla, kako more Bogdanka obleko tako lepo natančno in vendar tako hitro narediti. Pride torej nekega dne k nji in ji reče:
-“Kako je to, ljuba moja Bogdanka, da zdaj vse tako natančno urežeš in tako hitro sešiješ, saj si prej potrebovala vedno več časa?”
-“Seveda sem ga,” ji je odgovorila deklica nedolžno, “saj prej pa tudi nisem imela takih škarjic.”
-“Kakšnih škarjic ?” jo vpraša sedaj gospa radovedno. In Bogdanka ji pove vse po pravici, kako je prosila za take škarjice, ki bi same rezale, in kako jih je dobila. Nato hoče gospa videti te škarjice, kako režejo. Ko jih je pa enkrat videla, jih hoče dobiti na vsak način od deklice. In ko jih ne more ne s hudo ne z lepa izprositi in Bogdanka nobenega denarja noče sprejeti zanje, tedaj jo gospa spodi iz gradu, škarjice pa ji vzame. Vsa žalostna in potrta je šla deklica iz gradu in objokovala svojo nesrečo. Pot  jo je peljala skozi temen gozd. Ko tako hodi in hodi med visokim drevjem,  zasliši hkrati nad seboj znano petje. Ozre se kvišku in koga zagleda? Na drobni vejici nad deklico se je zibala tista ptičica, ki se ji je bila nekdaj na oknu prikazala, otresala je z glavico in potem tiho zapela :
-“Oj Bogdanka,
-kar si izgubila,
-boš nazaj dobila!”
-In kakor je to zapela, je že ni bilo več na drevesu. Deva pa je šla nekoliko potolažena dalje po gozdu.
-Medtem pa je šla grajska gospa vsa vesela v svojo sobo, kjer je imela nakopičenih vse polno lepih oblek, pa tudi blaga zanje. Hitro vzame škarjice iz žepa in jih postavi na mizo ter vzklikne:
-“Škarjice, hrustalke,
-po rumeni mizi bežite,
-jopico mi zrežite!”
-Škarjice pa so takoj ubogale in začele rezati jopice. Ker je namreč gospa rekla “zrežite” namesto “urežite”, so škarjice trgale vse blago in obleko na drobne kosce. To se je gospa prestrašila ! Hitro je začela misliti, kaj naj reče, da jih bo zopet ustavila, toda zastonj. Ni in ni si mogla tega domisliti. Škarjice pa so le škrtale in rezale. “Joj, joj!” je javkala, “kaj bo z mojo obleko!” In hitela je k škarjicam in jim poskušala iztrgati obleko, toda škarjice se nikakor niso dale odtrgati in so le dalje škrtale in rezale. Gospa je kar besnela in jih  lovila po mizi, toda škarjice so se malo brigale za njen strah in njeno jezo.
-“Škrt, škrt,” so delale in zrezale skoraj vso obleko, kar je bilo v sobi. Ko pa ni bilo več obleke, so se spravile kar na dragocen plašč, v katerega je bila ogrnjena gospa, in začela sedaj rezati še tega. Zdaj, zdaj je bila šele gospa v strahu, kaj bo. Kot brezumna je tekala po gradu in otresala hudobne škarjice, toda te se še zmenile niso za otresanje in so kar dalje in dalje rezale, da so leteli drobni koščki od dragocenega plašča. Tu se spomni gospa v največji sili;. da ve deklica za tiste besede, s katerimi samo se dajo ustaviti te škarjice.
-Hitro, hitro se tedaj spusti za njo v gozd, da bi jo čimprej mogoče dohitela in se rešila nesrečnih škarjic. Ko je tako letela več kot pol ure, zagleda slednjič ubogo deklico, ki tiho in žalostno koraka po slabem gozdnem potu.
-“Reši me, reši me, deklica, teh svojih škarjic, da mi ne porežejo še te obleke, ki jo imam na sebi; bogato te poplačam,” je začela vpiti za njo. Deklica se skoraj ni mogla zdržati smeha, ko je videla svojo nekdanjo gospo vso obupano in razcapano, vendar je hitro vzkliknila:
-“Škarjice, hrustalke,
-zdaj se brž ustavite
-in v moj žep se spravite!”
-In res! Škarjice so se takoj ustavile in v naslednjem trenutku jih je že imela deklica v svojem žepu.
-Gospa je bila v hudi zadregi in se od sramote ni vedela kam dejati. Vendar pa se je hotela pokazati hvaležno in je ponujala deklici mošnjo cekinov in jo vabila, naj se zopet vrne. Toda deklica ni hotela sprejeti niti denarja niti se ni hotela več vrniti k lakomni gospe,. temveč se je lepo napotila na svoj dom, kjer si je s šivanko in čudodelnimi škarjicami toliko zaslužila, da je bila kmalu najbolj premožna deklica v vsej okolici. Pa je ostala vedno skromna in ponižna ter je storila ljudem veliko dobrega, saj je imela s čim.