Krajnska pismenost: Razlika med redakcijama

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 11: Vrstica 11:
}}
}}


V javnih šolah se imajo upotrebovati samo predpisane knjige, na kterih je natisnjen pečat šolskiga zaloga, razun posebniga dovoljenja ministerstva bogočastja in uka; in te knjige se ne sme dražje prodavati, kakor je na prvi strani zaznamovano.





== Vvod ==

''Pismenost'' je znanje svoj jezik govoriti in pisati.

Pismenost uči tedaj prav govoriti in pisati.

Za pisanje je treba znati čerke; za govorjenje je treba znati vsaktere besede in njih vezanje med seboj.

Za tega voljo govori pismenost nar poprej od ''čerk'', potem od ''besed'' in njih ''vezanja''.



== Pervi odsek. ==

=== <i> Čerke </i> ===

==== Pervo poglavje ====

===== Njih število in pomem. =====

'''§. 1.'''

Mi imamo pet in dvajset čerk, in so te: a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.

Ene teh čerk imajo same za se svoj glas, in jih zavoljo tega ''glasnike'' imenujemo.

Druge nimajo same zase glasa, in se li s glasniki združene morejo slišati; take čerke imenujemo ''soglasnike''.

Glasniki so: a, e, i, o, u.

Soglasniki so vse druge čerke.


'''§. 2.'''

''E'' je trojni: brezglasen, in sicer 1) e popolnoma brezglasen, kadar se tako izreče, da ne vemo, je li a, e, i, o, ali u, postavim: <i> človek, raven. </i> 2) Ostro-brezglasen, kakor v besedah: <i> ves, pes, gerd. </i> smerti, perta, gerda. </i>

Tesen é se izreče s perpertimi ustni, postavim: <i> osa jé méd.

Širok è se izreče na široka usta in je ostro-širok postavim: <i> osa jè mèd muhami, kmèt, zèt </i>; potegno-širok, kakor: <i> bêrem, nêsem, žgêmo </i>; in širok brezglasen, kakor je e v drugim zlogu ravno tih besedi.

''O'' je pa dvojen: ó tesen kadar se izreče kakor v besedi ''móz''; in ò širok, postavim: ''vôda'', ''ôče''.


§. 3.

Kadar je soglasnikama ''l'' in ''n'' ''j'' perstavljen, ju je treba bolj mehko izreči, postavim: <i> ljubi vse ljudi, njih konj je manj vreden, ko naš. </i>

c po novim pravopisu izgovarjamo, kakor po starim z;

č izgovarjamo, kakor po starim zh;

s izgovarjamo, kakor po starim ∫;

š izgovarjamo, kakor po starim ∫h;

z izgovarjamo, kakor po starim s;

ž izgovarjamo, kakor po starim sh;

kakor: <i> cena, čelo, senca, šola, zima, žaltov. </i> bêri kakor po starim: <i> zena, zhelo, ∫enza, ∫hola, sima, shaltov. </i>
[[Kategorija: 19. stoletje]]
[[Kategorija: 19. stoletje]]
[[Kategorija: Slovnica]]
[[Kategorija: Slovnica]]

Redakcija: 11:09, 22. avgust 2009

Krajnska pismenost, okrajšana
Valentin Vodnik
Snemi tekst s http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/Vodnik_Krajnska_pismenost_63732.rtf
Spisano: 1811
Viri: 1854. NUK sign. 63732. http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sign63732/index.html. Priskrbela Irena Orel, postavil M. Hladnik. (COBISS)
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V javnih šolah se imajo upotrebovati samo predpisane knjige, na kterih je natisnjen pečat šolskiga zaloga, razun posebniga dovoljenja ministerstva bogočastja in uka; in te knjige se ne sme dražje prodavati, kakor je na prvi strani zaznamovano.


Vvod

Pismenost je znanje svoj jezik govoriti in pisati.

Pismenost uči tedaj prav govoriti in pisati.

Za pisanje je treba znati čerke; za govorjenje je treba znati vsaktere besede in njih vezanje med seboj.

Za tega voljo govori pismenost nar poprej od čerk, potem od besed in njih vezanja.


Pervi odsek.

Čerke

Pervo poglavje

Njih število in pomem.

§. 1.

Mi imamo pet in dvajset čerk, in so te: a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.

Ene teh čerk imajo same za se svoj glas, in jih zavoljo tega glasnike imenujemo.

Druge nimajo same zase glasa, in se li s glasniki združene morejo slišati; take čerke imenujemo soglasnike.

Glasniki so: a, e, i, o, u.

Soglasniki so vse druge čerke.


§. 2.

E je trojni: brezglasen, in sicer 1) e popolnoma brezglasen, kadar se tako izreče, da ne vemo, je li a, e, i, o, ali u, postavim: človek, raven. 2) Ostro-brezglasen, kakor v besedah: ves, pes, gerd. smerti, perta, gerda.

Tesen é se izreče s perpertimi ustni, postavim: osa jé méd.

Širok è se izreče na široka usta in je ostro-širok postavim: osa jè mèd muhami, kmèt, zèt ; potegno-širok, kakor: bêrem, nêsem, žgêmo ; in širok brezglasen, kakor je e v drugim zlogu ravno tih besedi.

O je pa dvojen: ó tesen kadar se izreče kakor v besedi móz; in ò širok, postavim: vôda, ôče.


§. 3.

Kadar je soglasnikama l in n j perstavljen, ju je treba bolj mehko izreči, postavim: ljubi vse ljudi, njih konj je manj vreden, ko naš.

c po novim pravopisu izgovarjamo, kakor po starim z;

č izgovarjamo, kakor po starim zh;

s izgovarjamo, kakor po starim ∫;

š izgovarjamo, kakor po starim ∫h;

z izgovarjamo, kakor po starim s;

ž izgovarjamo, kakor po starim sh;

kakor: cena, čelo, senca, šola, zima, žaltov. bêri kakor po starim: zena, zhelo, ∫enza, ∫hola, sima, shaltov.