Vrbsko jezero: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodana 2 zloga ,  pred 1 letom
brez povzetka urejanja
Za Celovec je Vrbsko jezero največji zaklad. Ker je krog in krog obkoljujejo gore srednje visokosti in le proti jugu stoji vrsta visokih Karavank z Ojstrcem in Kepo, mu nedostaje velikanskih prirodnih prizorov ali romantike; zato pa je polno dražestne miline po členastem obrežju, kjer je nastalo obilo sel in cele vrste krasnih vil. Skoraj na vsakem kraju gledaš drugo prirodno sliko, kakor na nobenem drugem koroškem jezeru. To očaruje gledalca, četudi je ves značaj jezeru nekako resen.
 
Prebivalci krog jezera so Slovenci, dasi so se kmetije vsled tujih naselbin pomaknile precej od pribrežja, kjer stoje sedaj le elegantni hoteli in krasne vile, ki nudijo vsakoletnim letovišenikom potrebnih ugodnosti. Tuji, gmotno močnejši živelj odriva prvotne prebivalce od jezera; a tudi oni, ki še ostanejo v bližini, se priuče iz praktičnih ozirov glede na občevanje s tujci nemščini in z njo zavržejo slovenščino.
Prebivalci krog jezera so Slovenci, dasi so se kmetije vsled tujih naselbin pomaknile precej od pribrežja, kjer stoje sedaj le elegantni hoteli in krasne vile, ki nudijo vsakoletnim letovišenikom potrebnih ugodnosti. Tuji, gmotno močnejši živelj odriva prvotne prebivalce od jezera; a tudi oni, ki še ostanejo v bližini, se priuče iz praktičnih ozirov glede na občevanje s tujci nemščini in z njo zavržejo slovenščino. V poletnem času — ob sezoni, ki traja tri mesece: julij, avgust in september — je tod živahno življenje. Vile in hoteli so polni elegantnega in bogatega občinstva, ki se izprehaja po lepih nasadih, se koplje v jezeru ali so vozi v čolnih in ladjah po njem. Trije parniki plovejo <ref> Največji parniki so „Helios", na katerem je tudi c. kr. pošta, potem „Neptun11 in „Carinthia", kateri vozi samo med Maiernigom, Gorico in plavališčem. Po kanalu vozi parnik „Loretto", kateri je najmanjši.</br> </ref>) križem jezera od brega do brega, prevažujoč letoviščnike in slučajne potnike; saj je pa tudi veselje voziti se s parnikom po velikem jezeru. Po 5 ''km'' dolgem prekopu (Leudcanal) je Celovec zvezan z Vrbskim jezerom. Po prekopu vozi poseben manjši parnik. Ob severnem bregu jezera držita iz Celovca v Beljak državna cesta in železnica, a tudi ob južnem bregu se vije dobra cesta. Ob jezeru je raztresenih več naselbin. Na najzahodnejšem koncu jezera leži Vrba (Velden), po kateri je nastalo ime Vrbsko jezero. Vrba leži 450 m nad morjem, ima 338 prebivalcev in je ¼, ure oddaljena od kolodvora. Tu je krasno letovišče, ki se naglo razvija in zelo tekmuje s Porečjem. Letoviščniki so največ Madjari. Pri hotelih Ulbingovem in Wram oveni so kopališča, in tu postajajo parniki; povsod se raztezajo lepidrevoredi in nasadi. Najlepši izlet odtod jo na Sternberg (1 ½ ure hoda); od tam razgleda» velik del Koroške in vidiš nad 40 cerkva. Od Vrbe pelje parnik na južni breg v Auenhof, kjer je hotel iti zdravilišče po prirodni metodi. Mimo manjših postaj se pripeljemo v Porečje (Pörtschaeh), krasno ležeč kraj in letovišče prve vrste, največ zbirališče bogatih Židov. Tu je celo mesto vil, nahajaj oči h se sredi lepih nasadov. Največ jih je sezidala delniška družba Vrbskega jezera. Severno od Porečja jo Slovenja Gora (745 m), v bližini pa razvalina. Leonstein. V Porečju so elegantni hoteli z vsem konfortom (Wahlis — letos pogorel. Werzer, Bellevne, Kilitor itd.). Tujcev prihaja od leta do leta več. Blizu je Kačji ali Puščavniški otok. O njem pripovedujejo, da je tu nekdaj živel puščavnik, kateri je radi premnogih strupenih kač moral ustaviti svoje bivališče.
 
Nasprotno ud otoka je na severnem bregu velik polotok, na katerem stoje lepe vile. Tu je jezero zelo plitvo; to opaziš že na ločevju, ki tod raste. Da parniku ni treba napraviti velikega ovinka, so v plitvem dnu napravili poseben prekop. Od Porečja se peljemo proti Mariji na Otoku (Marija Wörth) na južni breg. Severnozahodno odtod leži Kapucinski otok. Stara gotiška cerkev stoji na ozkem zemeljskem jeziku in ima idilsko lepo lego. Nekdaj se je imenovala „Maria -Werd"; odtod izvajajo jezera nemško ime „Wörther-See". Dalje na južnem bregu je Sekirn v senčni legi: ima več hotelov in kopališče. Odtod zapelje parnik zopet na severni breg v Krivo Vrbo (Krumpendorf), kjer je tudi letovišče z več hoteli in kopališči. Tam je tudi "železniška postaja. Odtod se peljemo zopet na južni breg v Maiernig, kjer je kopališče z gostilnico; potem se prikaže Gorica (Maria-Loretto) z Bosenbergovim gradom, restavracijo in kopališčem. Tu se začne 5 km dolgi prekop, ki drži v Celovec. Od Sekirna ali od Gorico je prav lep izprehod na Schrottkogel (756 m),
V poletnem času — ob sezoni, ki traja tri mesece: julij, avgust in september — je tod živahno življenje. Vile in hoteli so polni elegantnega in bogatega občinstva, ki se izprehaja po lepih nasadih, se koplje v jezeru ali so vozi v čolnih in ladjah po njem. Trije parniki plovejo <ref> Največji parniki so „Helios", na katerem je tudi c. kr. pošta, potem „Neptun11 in „Carinthia", kateri vozi samo med Maiernigom, Gorico in plavališčem. Po kanalu vozi parnik „Loretto", kateri je najmanjši.</br> </ref>) križem jezera od brega do brega, prevažujoč letoviščnike in slučajne potnike; saj je pa tudi veselje voziti se s parnikom po velikem jezeru. Po 5 ''km'' dolgem prekopu (Leudcanal) je Celovec zvezan z Vrbskim jezerom. Po prekopu vozi poseben manjši parnik. Ob severnem bregu jezera držita iz Celovca v Beljak državna cesta in železnica, a tudi ob južnem bregu se vije dobra cesta.
odkoder imaš najlepši pregled na spodnji del jezera. Od Gorice peljejo veliki parniki še v vojaško plavališče, kjer je restavracija, hotel Wörthersee in postaja tramvaja, s katerim je ¼ ure vožnje v Celovec. Obče znana je pravljica, kako je nastalo Vrbsko jezero. Tam, kjer se zdaj nahaja jezero, so stanovali po lepih vaseh bogati, toda ošabni in brezbožni ljudje. Neko leto so na veliko soboto napravili v vaški gostilnici veselico, na kateri so jedli, pili, godli in plesali. Ponoči pride majhen, star in suh mož s sivimi lasmi ter jih opominja, naj nehajo razsajati: a veseljaki se mu smejejo. Malo pred polnočjo pride zopet z majhnim sodčkom pod pazduho in reče: „Še enkrat, vas opominjam. <br>
 
Nehajte, predno vam ura odbije! Izpokorite, se! Glejte ta sodec! Gorje vam, če me prisilite pipo odpreti!" Vsi se mu pa krohočejo in rogajo. Starec reče nato kakor s sodnjim glasom: „Svaril sem vas; poslušati niste hoteli, zato ste izgubljeni, izgubljeni!" Potem se naglo umakne in izgine. Komaj pa je ura odbila polnoč, nastane strašen vihar. Luči ugasnejo. Črna noč objame trumo plesalcev. Blisk šviga, grom hrumi, kakor bi se svet podiral. Huda ploha se udere. Studenci in potoki se razlijo. Voda raste, vre skozi okna
Ob jezeru je raztresenih več naselbin. Na najzahodnejšem koncu jezera leži Vrba (Velden), po kateri je nastalo ime Vrbsko jezero. Vrba leži 450 m nad morjem, ima 338 prebivalcev in je ¼, ure oddaljena od kolodvora. Tu je krasno letovišče, ki se naglo razvija in zelo tekmuje s Porečjem. Letoviščniki so največ Madjari. Pri hotelih Ulbingovem in Wram oveni so kopališča, in tu postajajo parniki; povsod se raztezajo lepidrevoredi in nasadi. Najlepši izlet odtod jo na Sternberg (1 ½ ure hoda); od tam razgleda» velik del Koroške in vidiš nad 40 cerkva.
in vrata v hiše in prihaja vedno više. Veseljaki beže prestrašeni na strehe, a valovi jih dohite. Vsi so žalostno poginili. Voda pa ni več odtekla : ostala je do današnjega dne — in to je Vrbsko jezero.</br>
 
Od Vrbe pelje parnik na južni breg v Auenhof, kjer je hotel iti zdravilišče po prirodni metodi. Mimo manjših postaj se pripeljemo v Porečje (Pörtschaeh), krasno ležeč kraj in letovišče prve vrste, največ zbirališče bogatih Židov. Tu je celo mesto vil, nahajaj oči h se sredi lepih nasadov. Največ jih je sezidala delniška družba Vrbskega jezera. Severno od Porečja jo Slovenja Gora (745 m), v bližini
 
pa razvalina. Leonstein. V Porečju so elegantni hoteli z vsem konfortom (Wahlis — letos pogorel. Werzer, Bellevne, Kilitor itd.). Tujcev prihaja od leta do leta več. Blizu je Kačji ali Puščavniški otok. O njem pripovedujejo, da je tu nekdaj živel puščavnik, kateri je radi premnogih strupenih kač moral ustaviti svoje bivališče. Nasprotno ud otoka je na severnem bregu velik polotok, na katerem stoje lepe vile. Tu je jezero zelo plitvo; to opaziš že na ločevju, ki tod raste. Da parniku ni treba napraviti velikega ovinka, so v plitvem dnu napravili poseben prekop. Od Porečja se peljemo proti Mariji na Otoku (Marija Wörth) na južni breg. Severnozahodno odtod leži Kapucinski otok. Stara gotiška cerkev stoji na ozkem zemeljskem jeziku in ima idilsko lepo lego. Nekdaj se je imenovala „Maria -Werd"; odtod izvajajo jezera nemško ime „Wörther-See".
 
Nasprotno ud otoka je na severnem bregu velik polotok, na katerem stoje lepe vile. Tu je jezero zelo plitvo; to opaziš že na ločevju, ki tod raste. Da parniku ni treba napraviti velikega ovinka, so v plitvem dnu napravili poseben prekop. Od Porečja se peljemo proti Mariji na Otoku (Marija Wörth) na južni breg. Severnozahodno odtod leži Kapucinski otok. Stara gotiška cerkev stoji na ozkem zemeljskem jeziku in ima idilsko lepo lego. Nekdaj se je imenovala „Maria -Werd"; odtod izvajajo jezera nemško ime „Wörther-See". Dalje na južnem bregu je Sekirn v senčni legi: ima več hotelov in kopališče. Odtod zapelje parnik zopet na severni breg v Krivo Vrbo (Krumpendorf), kjer je tudi letovišče z več hoteli in kopališči. Tam je tudi "železniška postaja. Odtod se peljemo zopet na južni breg v Maiernig, kjer je kopališče z gostilnico; potem se prikaže Gorica (Maria-Loretto) z Bosenbergovim gradom, restavracijo in kopališčem. Tu se začne 5 km dolgi prekop, ki drži v Celovec. Od Sekirna ali od Gorico je prav lep izprehod na Schrottkogel (756 m), odkoder imaš najlepši pregled na spodnji del jezera.
 
odkoder imaš najlepši pregled na spodnji del jezera. Od Gorice peljejo veliki parniki še v vojaško plavališče, kjer je restavracija, hotel Wörthersee in postaja tramvaja, s katerim je ¼ ure vožnje v Celovec. Obče znana je pravljica, kako je nastalo Vrbsko jezero. Tam, kjer se zdaj nahaja jezero, so stanovali po lepih vaseh bogati, toda ošabni in brezbožni ljudje. Neko leto so na veliko soboto napravili v vaški gostilnici veselico, na kateri so jedli, pili, godli in plesali. Ponoči pride majhen, star in suh mož s sivimi lasmi ter jih opominja, naj nehajo razsajati: a veseljaki se mu smejejo. Malo pred polnočjo pride zopet z majhnim sodčkom pod pazduho in reče: „Še enkrat, vas opominjam. <br>Nehajte, predno vam ura odbije! Izpokorite, se! Glejte ta sodec! Gorje vam, če me prisilite pipo odpreti!" Vsi se mu pa krohočejo in rogajo. Starec reče nato kakor s sodnjim glasom: „Svaril sem vas; poslušati niste hoteli, zato ste izgubljeni, izgubljeni!" Potem se naglo umakne in izgine.
 
Nehajte, predno vam ura odbije! Izpokorite, se! Glejte ta sodec! Gorje vam, če me prisilite pipo odpreti!" Vsi se mu pa krohočejo in rogajo. Starec reče nato kakor s sodnjim glasom: „Svaril sem vas; poslušati niste hoteli, zato ste izgubljeni, izgubljeni!" Potem se naglo umakne in izgine. Komaj pa je ura odbila polnoč, nastane strašen vihar. Luči ugasnejo. Črna noč objame trumo plesalcev. Blisk šviga, grom hrumi, kakor bi se svet podiral. Huda ploha se udere. Studenci in potoki se razlijo. Voda raste, vre skozi okna
in vrata v hiše in prihaja vedno više. Veseljaki beže prestrašeni na strehe, a valovi jih dohite. Vsi so žalostno poginili. Voda pa ni več odtekla : ostala je do današnjega dne — in to je Vrbsko jezero.</br>
 
[[Kategorija: Planinski vestnik]]
275

urejanj

Navigacijski meni