Vrnitev (Dragotin Kette)

← Trenutek

Vrnitev (Dragotin Kette) Topol samujoč Josip Murn - Aleksandrov

Blarney stone →

Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Grom, bliski temo preletavajo,
in dež lije na zemljo;
v kmečki hiši še zdaj ne spavajo
trije bratje nocoj.

Trije bratje in oče sedijo,
za mizo sedijo nocoj,
za mizo pred lurško Marijo
in najstaršega sodijo.

"Nisi več otrok in sin ne moj,
pusti nas, pojdi in Bog s teboj,
v hiši zate več prostora ni,
oče je, ki ti tako govori."

"Pusti nas, pojdi in Bog s teboj,"
ponovijo sinovi še, bratje takoj.

"Hodil po svetu do zdaj si okrog,
pustil nas, pojdi, odpusti ti Bog,
človek zgubljen si, ko smrt si plašan,"
starši brat de mu, ko noč ves teman.

"Človek zgubljen si, ko smrt si plašan,"
ponovijo še drugi, podijo ga stran.

"Dom si zapravil, denarja nam,
priti nazaj spet bilo te ni sram,
pusti nas, pojdi, da se Bog ne zjezi,"
srednji že de mu ko grom iz noči.

"Pusti nas, pojdi, da se Bog ne zjezi,"
stopi mlajši tu prednje, tako govori:

"Čujte me, bratje, in, oče vi,
on je naš, z nami naj spet živi!
Kar je vzel, dal bo spet Bog..."
in molk je zavladal sred sprtih otrok.

"Kar je vzel, dal bo spet Bog..."
in molk je še vladal ko v grobu okrog.

Trije bratje in oče sedijo,
za mizo sedijo in plakajo,
bela krsta in sveče bleščijo...
za najstaršim mi plakajo.