Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/88

Jaz ti dam, kraljič, Nežo
Iz barkice moje,

Pa mi moraš prej sešteti,
Kaj na svetu trave je.

Kmalu je jo seštela
Oj dro črna hudoba.

Sedaj daj mi kraljič Nežo
Iz barkice tvoje.

Jaz ti dam, kraljič, Nežo
Iz barkice moje,

Pa mi moraš prej sešteti,
Kaj na nebu zvezdic je.

Hudoba jih je štela,
Jih sešteti ni mogla.

Zemlja se je razklenila
Požrla črno hudobo.
(Rož.)

Obsojenec.

(Kuhač I., 181; Vrazova zapuščina.)

Kó sem pri mójej mámici bíl,
Véliko sém vesélja vžíl.
 
Sem mojo mamo zapustil,
Žleht tovarše sem dobil.

Oni so zavozili me,
V greh so zapeljali me,