Vrbsko jezero

Vrbsko jezero J. Mandelj

Izdano:	Planinski vestnik 25. december 1895 (178/190)
Viri:	dLib 218
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

                                   Vrbsko jezero.
                                   Spisal Fr. Kocbek. 

Največji kras vsaki dolini in pokrajini je gotovo lopo jezero, katero ji daje
neko čarobno milino. V tem oziru se pač lahko ponaša koroška dežela s
svojimi mnogimi in velikimi jezeri. Največje in najlepše med njimi pa je
Vrbsko jezero, ki je komaj eno uro oddaljeno od stolnega mesta Celovca.
Vrbsko jezero se razteza od vzhoda proti zahodu na 16, 6 kilometrov daleč
in je 645 do 1660 m široko. Po meritvi prof. Friderika Simonvja je najglobočje
85 m. Nad morsko gladino teži 439 m, površina pa mu znaša 2645 ha ali
3581 oral.
Vrbsko jezero so razliva po dveh kotlinah, namreč po vzhodni dolenji in
zahodni gorenji kotlini, katera je dvakrat večja, nego prva. Spodnja kotlina nam
imponuje zlasti zaradi obsežne vodne gladine, katera je tod najširja. Obrežje je
jezeru v obče zelo členasto; mnogi zatoki in polotoki tvorijo raznovrstne in dražestne
pokrajinske slike, kakršnih toliko in tako lepili ni videti ob nobenem drugem
koroškem jezeru. Največji polotok se kroži ob meji gorenje in dolenje kotline,
noseč lepo gotiško cerkev Marije na Otoku (Maria Wortli), ki se prav prijetno
sklada z mirnostjo in resno!)o dolenje kotline. .Južno od Porečja se dvigata dva
otoka: Kapucinski otok in Kačji ali Puščavniški otok.

Severno obrežje, po katerem biva mnogo pridnega ljudstva, je zelo obdelano,
ob južnem pa rasto zeleni gozdovi, iz katerih se blišče posamezne vile.
Barva jezeru je razno zelenkasta. Topla je voda v poletnih mesecih redko-
kdaj pod 22° C: zato je prav pripravna za kopel. Zategadelj so nastala krog in
krog jezera nmogobrojna kopališča, pri katerih so shrambe za čolne in ladje z
jadri. Kljub veliki toplini zamrzne vender jezero skoraj vsako zimo. Po dosedanjem
opazovanju je bilo najdalje zamrzlo 109, srednji čas 71 in najmanj 22 dni.
GeoLogično leži Vrbsko jezero v bližini južne meje kristali nični h osrednjih
ali prvotnih Alp, katere so sestavljene zlasti iz rule in sljudovca. Po Desorju *)
je nastalo po vzdolžni razpoklini doline, ki leži med enako ležečima grebenoma
enake meri.
___________

• ) Gebirgsbau der Afpen.
  

Po obrežju rasto navadne močvirne in vodne rastline; na nekaterih krajih
plavajo po vodni gladini lepi rumeni cveti blatnikovi (unphar luteum Sm.). Jezero
je zelo ribnato.

Za Celovec je Vrbsko jezero največji zaklad. Ker je krog in krog obkoljujejo
gore srednje visokosti in le proti jugu stoji vrsta visokih Karavank z Ojstrcem
in Kepo, mu nedostaje velikanskih prirodnih prizorov ali romantike; zato pa je
polno dražestne miline po členastem obrežju, kjer je nastalo obilo sel in cele vrste
krasnih vil. Skoraj na vsakem kraju gledaš drugo prirodno sliko, kakor na no-
benem drugem koroškem jezeru. To očaruje gledalca, četudi je ves značaj jezeru
nekako resen.

Prebivalci krog jezera so Slovenci, d asi so se kmetije vsled tujih naselbin
pomaknile precej od pribrežja, kjer stoje sedaj le elegantni hoteli in krasne vile,
ki nudijo vsakoletnim letovišenikom potrebnih ugodnosti. Tuji, gmotno močnejši
živelj odriva prvotne prebivalce od jezera; a tudi oni, ki še ostanejo v bližini, se
priuče iz praktičnih ozirov glede na občevanje s tujci nemščini in z njo zavržejo
slovenščino.

V poletnem času — ob sezoni, ki traja tri mesece: julij, avgust in septem-
ber — je tod živahno življenje. Vile in hoteli so polni elegantnega in bogatega
občinstva, ki se izprehaja po lepih nasadih, se koplje v jezeru ali so vozi v čolnih
in ladjah po njem. Trije parniki plovejo **) križem jezera od brega do brega,
prevažujoč letoviščnike in slučajne potnike; saj je pa tudi veselje voziti se s par-
nikom po velikem jezeru. Po 5 km dolgem prekopu (Leudcanal) je Celovec zvezan
z Vrbskim jezerom. Po prekopu vozi poseben manjši pomik. Ob severnem bregu
jezera držita iz Celovca v Beljak državna cesta in železnica, a tudi ob južnem
bregu se vije dobra cesta.

Ob jezeru je raztresenih več naselbin. Na najzahodnejšem koncu jezera leži
Vrba (Velden), po kateri je nastalo ime Vrbsko jezero. Vrba leži 450 m nad
morjem, ima 888 prebivalcev in je y, ure oddaljena od kolodvora. Tu je krasno
letovišče, ki se naglo razvija in zelo tekmuje s Porečjem. Letoviščniki so največ
Madjari. Pri hotelih Ulbingovem in Wram oveni so kopališča, in tu postajajo parniki;
povsod se raztezajo lepi drevoredi in nasadi. Najlepši izlet odtod jo na Sternberg
(1 ½ ure hoda); od tam razgleda» velik del Koroške in vidiš nad 40 cerkva.
Od Vrbe pelje parnik na južni breg v Auenhof, kjer je hotel iti zdravilišče
po prirodni metodi. Mimo manjših postaj se pripeljemo v Porečje (Pörtschaeh),
krasno ležeč kraj in letovišče prve vrste, največ zbirališče bogatih Židov. Tu je
celo mesto vil, nahajaj oči h se sredi lepih nasadov. Največ jih je sezidala delniška
družba Vrbskega jezera. Severno od Porečja jo Slovenja Gora (745 m), v bližini

---

• ) Največji parniki so „Helios", na katerem je tudi c. kr. pošta, potem „Neptun11 in „Ca-
  

rinthia", kateri vozi samo med Maiernigom, Gorico in plava!iščem. Po kanalu vozi parnik „Loretto",
kateri je najmanjši.

pa razvalina. Leonstein. V Porečju so elegantni hoteli z vsem konfortom (Wahlis
— lotos pogorel. Werzer, Bellevne, Kilitor itd.). Tujcev prihaja od leta do leta
več. Blizu je Kačji ali Puščavniški otok. U njem pripovedujejo, da je tu nekdaj
živel puščavnik, kateri je radi premnogih strupenih kač moral ustaviti svoje bivališče.
Nasprotno ud otoka je na severnem bregu velik polotok, na katerem stoje lepe
vile. Tu je jezero zelo plitvo; to opaziš že na ločevju, ki tod raste. Da parniku
ni treba napraviti velikega ovinka, so v plitvem dnu napravili poseben prekop.
Od Porečja se peljemo proti Mariji na Otoku (Marija Wörth) na južni
breg. Severnozahodno odtod leži Kapucinski otok. Stara gotiška cerkev stoji na
ozkem zemeljskem jeziku in ima idilsko lepo lego. Nekdaj se je imenovala „Maria
-Werd"; odtod izvajajo jezera nemško ime „Wörther-See".
Dalje na južnem bregu je Se kirn v senčni legi: ima več hotelov in kopa-
lišče. Odtod zapelje parnik zopet na severni breg v Krivo Vrbo (Krumpendorf),
kjer je tudi letovišče z več hoteli in kopališči. Tam je tudi "železniška postaja.
Odtod se peljemo zopet na južni breg v Maiernig, kjer je kopališče z
gostilnico; potem se prikaže Gorica (Maria-Loretto) z Bosenbergovim gradom,
restavracijo in kopališčem. Tu se začne 5 km dolgi prekop, ki drži v Celovec.
Od Sekirna ali od Gorico je prav lep izprehod na Schrottkogel (756 m),
odkoder imaš najlepši pregled na spodnji del jezera.
Od Gorice peljejo veliki parniki še v vojaško plavališče, kjer je restavracija,
hotel Wörthersee in postaja tramvaja, s katerim je ¼ ure vožnje v Celovec.
Obče znana je pravljica, kako je nastalo Vrbsko jezero. Tam, kjer se zdaj
nahaja jezero, so stanovali po lepili vaseh bogati, toda ošabni in brezbožni ljudje.
Neko leto so na veliko soboto napravili v vaški gostilnici veselico, na kateri so
jedli, pili, godi i in plesali. 1*0 noči pride majhen, star in suh mož s sivimi lasmi
ter jih opominja, naj nehajo razsajati: a veseljaki se mu smejejo. Malo pred po-
lnočjo pride zopet z majhnim sodčkom pod pazduho in reče: „Še enkrat, vas opominjam.
Nehajte, pred no vam ura odbije! Izpokorite, se! Glejte ta sodeč! Gorje vam, če
me prisilite pipo odpreti I" Vsi se mu pa krohočejo in rogajo. Starec reče nato
kakor s sod nji m glasom: „Svaril sem vas; poslušati niste hoteli, zato ste izgubljeni,
izgubljeni!" Potem se naglo umakne in izgine.
Komaj pa je ura odbila polnoč, nastane strašen vihar. Luči ugasnejo. Črna
noč objame trumo plesalcev. Klisk šviga, grom hrumi, kakor bi se svet podiral.
Huda plohu se urtere. Studenci in potoki se razi i j o. Voda raste, vre skozi okna
in vrata v hiše in prihaja vedno više. Veseljaki beže prestrašeni na strehe, a
valovi jih dohite. Vsi so žalostno poginili. Voda pa. ni več odtekla : ostala je do da-
našnjega dne — in to je Vrbsko jezero.