Gozdovnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Vrstica 2.896: Vrstica 2.896:
==Taborišče.==
==Taborišče.==


Odprava don Estevana de Arečiza se je bila utaborila ne daleč od Gile. Potujoča deset dni hoda, je plačala precej velik davek Indijanom in oviram puščavskim, to se pravi, izgubila je med potjo črez dvajset ljudij.
Odprava don Estevana de Are?iza se je bila
utaborila ne dale? od G-ile. Potujo?a deset dni hoda,
je pla?ala precej velik davek Indijanom in oviram
pu??avskim, to se pravi, izgubila je med potjo ?rez
dvajset ljudij .


Vkljub temu oslabljenju so bile vendar razmere med belimi pustolovi pa med Indijani, pripravljenimi braniti svoj svet, skoro enake. Na obeh straneh so razvijali taisto prekanjenost; samogoltnost enih je bila v ravnotežju z nespravljivostjo drugih.
Vkljub temu oslabljenju so bile vendar razmer e
med belimi pustolovi pa med Indijani, pripravljenimi
braniti svoj svet, skoro enake. Na obeh straneh so
razvijali taisto prekanjenost ; samogoltn.ost enih je
bila v ravnote?ju z nespravljivostjo drugih.


A navdušenost teh šestdeset mož nikakor ni bila tako ognjevita kakor oni dan, ko so med {{prelom strani}} grmenjem topov, z veselimi vzklici posadke in prebivalstva iz Tubaka odhajali polni zmagonadja.
A navdu?enost teh ?estdeset mo? nikakor ni
bila tako ognjevita kakor oni dan, ko so med


Don Estevan, čudovito previden, ni opustil nobene potrebne naredbe. Doslej je pri slišnih odpravah delal vsakdo na svojo roko, zanašaje se gledé brambe le na-sé, na svoje orožje, na svojega konja. Španec ta je znal raznorodne te življe krotiti in k pokorščini siliti.
--e 145 ?>-


Vozove, ktere je bil kupil, služili so za prevozila in za branila. Tako so potovali, mislim, nekdaj narodi severa, hoteči preplaviti jug Evrope.
grmenjem topov, z veselimi vzklici posadke in prebivalstva iz Tubaka odhajali polni zrnagonadja .


Don Arečiza je uvel ta način ravnanja iz Zveznih držav, kterih stanovniki, kakor je videti, so odrejeni za to, da obljudijo puščave ameriškega kopna ter podvržejo omiki. Njegovemu spretnemu in krepkemu vodstvu se je posrečilo, da je dalje prodrl v puščave ter v zemljo Apačev, nego kterikoli pred njim.
Don EsteVan, ?udovito previden, ni opustil no-
bene potrebne naredbe. Doslej je pri sli?nih odpravah delal vsakdo na svojo roko, zana?aj e se
gled? brambe le na-s?, na svoje oro?je, na svojega
konja. ?panec ta je znal raznorodne te ?ivlje krotiti
in k pokor??ini siliti .


Ko je bil don Estevan s Kučilom določil taborišče, izrekel je nado, da bonansa zdaj pač ne more daleč biti.
Vozove, ktere je bil kupil, slu?ili so za prevozila in za branila. Tako so potovali, mislim, nekdaj


»Če me vse ne vara, mora biti vsekako prav blizu. Je-li mi dovolite,« dé Kučilo, »da okolico ogledam, med tem ko boste vi nadzorovali postavljanje tabora?«
narodi severa, hote?i preplaviti jug Evrope.


»Idite, pa se ne izgubite in varujte se, da Indijanom v roke ne padete!«
Don Are?iza je uvel ta na?in ravnanja iz Zvezni h
dr?av, kterih stanovniki, kakor je videti, so odrejeni
za to, da obljudijo pu??ave ameri?kega kopna ter
podvr?ejo omiki . Njegovemu spretnemu in krepkemu
vodstvu se je posro?ilo, da je dalje prodrl v pu??ave
ter v zemljo Apa?ev, nego kterikoli pred njim .


Po licu Kučilovem se izprehaja neko posebno smehljanje.
Ko je bil don Estevan s Ku?ilom dolo?il tabori??e, izrekel je rado, da bonansa zdaj pa? ne more
dale? biti.


»Ne bodite v skrbeh zaradi moje osebe, sennor Estevan. Belemu nasproti sem časih malo neroden, kadar imam opraviti z rdečimi vragi, ne izgreši se sunljej ne strel.«
?Ce me vse ne vara, mora biti vsekako prav
blizu. Je-li mi dovolite,? Ku?ilo, "da okolico
ogledam, med tem ko boste vi nadzorovali postav-
Ijanje tabora?"


»Kakor tam, na pristavi ali pa tam, v gozdu!«
?Idite, pa se ne izgubite in varujte se, da Indijanom v roke ne padete ! ?
{{prelom strani}}
Po licu Ku?ilovem se izprehaja neko posebno
»Tiburcio,« odvrne Kučilo, »je bil sam tolikanj pameten, da je popravil moja pogreška tako, da morete zadovoljni biti. Kakošen je ta kraj, je prav mogoče, da izgrešim taborišče. Ali ne boste poskrbeli za kažipota?«
smehljanje .


»Za kakošnega?«
"Ne bodite v skrbeh zaradi moje osebe, sennor
Estevan. Belemu nasproti sem ?asih malo neroden,
kadar imam opraviti z rde?imi vragi, ne izgre?i se
sunljej ne strel "


»Dajte ognjem tako goreti, da bode dim na tanko razločiti.«
"Kakor tam, na pristavi ali pa tam, v gozdu ! "
10


»To bi le divjake privabilo!«
--<9- 146 ?=.


»Danes gotovo ne. Petro Diaz je res pravi hrust. Rdeče je z nekterimi dobro preudarjenimi kretaji tako premotil, da jim še na misel ne bo prišlo, nas tukaj poiskati.«
,,Tiburcio," odvrne Ku?ilo, "je bil sam tolikanj
pameten, da je popravil moja pogre?ka tako, da
morete zadovoljni biti. Kako?en je ta kraj, je prav
mogo?e, da izgre?im tabori??e. Ali neboste poskrbeli
za ka?ipota ?"


»Pod to predstavo izpolnujem vam željo, ki tirja od mene prav za prav veliko neprevidnost.«
"Za kako?nega?"


Kučilo zasede svojega belanca ter odjaše.
"Dajte ognjem tako goreti, da bode dim na


»Da, da, ljubi moj dan Arečiza, ali grof Antonio de Medijana, velika neprevidnost je, tak ogenj kuriti, pa Indijane vabiti,« dé Kučilo škodoželjno se smejaje. »Prav to, česar se vi bojite, jaz želim. Divjaki naj vidijo naš stan ter ga napadejo!«
tanko razlo?iti ."


Gredé se drži Kučilo smeri proti vzhodu.
"To bi le divjake privabilo !"


»Šestdeset mož! To jih je veliko preveč. Potemtakem se bonansa razdeli na premajhne deleže. Jaz bom skrbel za to, da bo največ teh lakomnežev travo grizlo. Kolikor več jih požrtó indijanske krogle, toliko večja bo desetina, ki jo imam tirjati, in če divjaki pazljivi ne bodo, primoral jih bom sam, da bodo.«
"Danes gotovo ne. Petro Diaz je res pravi
hrust. Rde?e je z nekterimi dobro preudarjenim i
kretaji tako premotil, da jim ?e na misel ne bo
pri?lo, nas tukaj poiskati ."


Ni bil še jezdil pol ure po ravnoti, kar opazi razne sledi.
"Pod to predstavo izpoln.ujem vam ?eljo, ki tirja
od mene prav za prav veliko neprevidnost . "


»To so Apači. Izpoznati jih je po kopitih njih konjev, ki so nepodkovani.«
Ku?ilo zasede svojega belanca ter odja?e.
{{prelom strani}}
Pazljivo preiskuje Kučilo te sledi.


»Prišli so od ondi, veliko jih je, črez sto mož. To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Počakal bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne bo vsa ugonobljena.«
"Da, da, ljubi moj dan Are?iza, ali grof Antonio de Medijana, velika neprevidnost je, tak ogenj
kuriti, pa Indijane vabiti," d? Ku?ilo ?kodo?eljno se
smej aje, "Prav to, ?esar se vi bojite, jaz ?elim.
Divjaki naj vidijo na? stan ter ga napadejo !'


Skoči s konja, vrže se na tla. Z vzdigline, na kteri je ležal, mogel je razgledati okolico na vse strani ter se ni imel bati nikakega iznenadnega napada.
Gred? se dr?i Ku?ilo smeri proti vzhodu.


Kučilo je čakal dobro uro, potem zasede konja ter jezdi počasi in previdno po najdenem sledu.
?estdeset mo? ! To jih je veliko preve?. Potemtakem se bonansa razdeli na premajhne dele?e. Jaz
bom skrbel za to, da bo najve? teh lakomne?ev
travo grizlo. Kolikor ve? jih po?rti indijanske krogle ,
toliko ve?ja bo desetina, ki jo imam tirjati, in ?e


Kjer je bil tabor, vzdigal se je visok bel dim.
divjaki pazljivi ne bodo, primoral jih bom sam,
da bodo."
Ni bil ?e jezdil pol ure po ravnoti, kar opazi
razne sledi .
"To so Apa?i . Izpoznati jih je po kopitih njih
konjev, ki so nepodkovani ."


»Aha, pri kovačiji so in pri kuhi! Ogradba je gotova in zdaj morem iti po divjake.«
---G. 147 ?>-


Konja priganjaje k večji hitrosti, dospe brž na grič, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal. Indijane je videl pred sabo ob enem so opazili njega ter zagnali strašansko rjutje.
Pazljivo preiskuje Ku?ilo te sledi,


Kakih dvajset Indijanov je videl, da hité proti reki. To je bil oni oddelek, ki je bil poslan proti trem lovcem na otoku. Drugi pa jo mahnejo za njim, kopja vihteči.
?Pri?li so od ondi, veliko jih je, ?rez sto mo?.
To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Po?akal
bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne
bo vsa ugonobljena .?


Kučilo obrne konja ter drži nazaj, vendar pa živali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precejšnjo prednost pred divjaki. Kar ničesar mu ni stalo do tega, da bi don Arečizo o pravem času izvestil o pretečem napadu. Tudi je vedel, da Indijani svoje napade najrajši podjemajo v temi in zatorej se ni čudil, da ga bolj ne preganjajo. Ni bil še naredil, polovice svojega pota do taborišča, kar sliši strel tam ob reki, kteremu jih je v kratkem sledilo še več. Boj se je bil pričel med
Sko?i s konja, vr?e se na tla. Z vzdigline, na
kteri je le?al, mogel je razgledati okolico na vse
strani ter se ni imel bati nikakega iznenadn.ega
napada.

Ku?ilo je ?akal dobro uro, potem zasede konj a
ter jezdi po?asi in previdno po najdenem sledu.

Kjer je bil tabor, vzdigal se je visok bel dim .
"Aha, pri kova?iji so in pri kuhi ! Ogradba j e
gotova in zdaj morem iti po divjake ."

Konja priganjaje k ve?ji hitrosti, dospe br? na
gri?, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal.
Indijane je videl pred sabo ob enem so opazili
njega ter zagnali stra?ansko rjutje .

Kakih dvajset Indijanov je videl, da hit? proti
reki. To je bil oni oddelek, ki je bil poslan proti
trem Lovcem na otoku. Drugi pa jo mahnejo za
njim, kopja vihte?i.

Ku?ilo obrne konja ter dr?i nazaj, vendar pa
?ivali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precej?njo prednost pred divjaki .
Kar ni?esar mu ni stalo do tega, da bi don Are?iz o

o pravem ?asu izvestil o prete?em napadu. Tudi j e
vedel, da Indijani svoje napade najraj?i podjemajo v
temi in zatorej se ni ?udil, da ga bolj ne preganjajo.
Ni bil ?e naredil, polovice svoj ega pota do ta

bori??a, kar sli?i strel tam ob reki, kteremu jih j e
v kratkem sledilo ?e ve?. Boj se je bil pri?el med.
divjaki in med posadko na otoku.
divjaki in med posadko na otoku.
{{prelom strani}}

146
146

Redakcija: 13:59, 28. junij 2017

Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja
Karl May
Poslovenil Hrizogon Majar.
Viri: Založil Anton Turk, 1898 dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V Elančovskem pristanu.

Kjer se med Francosko in med Pirenejskim polotokom ujeda biskajski zaliv, vsakemu mornarju znan pod imenom "mornarskega mirodvora",[1] tam je na severnem obrežju otokovem majhin španski pristan Elančovi. Divotno in ob enem veličastno se vzdiguje obal stopinasto. Požrešnih morskih valov jo varuje gradba, napravljena iz rezanega kamena, s katere se pride po skalah na cesto, vodečo v Elančovsko vas.

Na najvišjem vrhuncu skalovnega pasu se dviga star grad, ki s svojimi škrlenimi strehami in gótskimi vetrnicami gleda daleč nad morsko planjavo; posestvo stare a bogate rodovine Medijanov.

Medijanski grofi že dolgo niso prebivali v tem divjem in samotnem gradu, ker so jih grajanske ali vojaške dolžnosti držale v kraljevi bližini. Ob času, ko so Napoleonove armade preplavljale Špansko, obstajal je rod Medijanov iz šesterih oči. Don Juan, starejši izmed dveh bratov, služil je kot višji častnik v armadi. Don Antonio, mlajši brat, je opravljal šaržo pri mornarici: pri neki odpravi na špansko posestvo srednjeafriško, pa je bil izginol brez sledú. Ker tudi o njegovi ladji ničesa ni bilo slišati, je šla govorica, da je umrl, kar se pa za gotovo in zanesljivo po pričah ni moglo potrditi.

Bojevite čete francoskega cara so se zmagovito pomikale od krajine do krajine. Pogorska vojska se uname v vsi svoji sovražnosti in grozi. Španska vlada je bila siljena največjim naporom, da se ustavlja drznemu osvajavcu. Tudi grof Ivan od Modijane je dobil povelje, naj se udeležuje branitnega boja. Preden je odišel k armadi, spravil je v grad Elančovski donno Luiso, svojo soprogo, pa Fabijčeka, jedino svoje dete, misleč, da radi samotne okolice sta varna obadva; priporočil ju je še posebnemu varstvu don Ramona de Dies, svojega upravitelja. Nazaj se pa več ni vrnol, francoska krogla ga je podrla v nekem boju, ki so ga imeli pred burgosko bitvijo.

Odslej je donna Luisa sè svojim ljubljencem prav sama prebivala v Elančovskem gradu, žalujoča po svojem soprogu. Z materino skrbljivostjo bedéla je nad zdravjem Fabijevim, kteri je bil, kakor je menila, edini in poslednji svojega roda.

Vaščani so todi največ ribiči, in skoraj celi dan od doma. Zatoraj je videti na prvi pogled, da Elančovi so neobljudeni in zapuščeni. Vendar pa se včasih kadi iz brezdimniških streh, kar pomeni, da gospodinje pripravljajo kosilo vračajočim se možem in sinovom, potem se večkrat prikaže lice iz okenca, ali pa ženska pred vratmi v pisani opravi in z dolgimi kitami, da bi videla, je-li so pričakovanci svoje čolnove že navrnili proti obali. Enoglasno, brezšumno življenje na višavi, pa šumeče bučanje valov v globini daje Elančovski vasi nekako globoko otožnost. Siromaško rastlinje, s peskom in viharjem se boreče, to enoterost bolj pomnožuje nego pomanjšuje.

Zavoljo osamljene svoje lege je imel Elančovski pristan množno posadko vojakov, pobrežnih stražarjev. Ti vojaki niso bili v najboljšem položaju. Španska vlada jim res ni utrgavala plače, ali to je bilo, da je stanovitno pozabljevala, šteti jim jo. Potrebni nasledek tega je bil, da se je paznost boljšega dela izmed njih podvojila, da so pridno segali po prepovedanem blagu, in so si tako včasih kako darilo zaslužili. Manj vestna polovica stražarjev pa je vlekla s skrivarji (kotrobantarji) deleča ž njimi iztržek premejnine. Zatoraj so vsi, od stotnika karabincev, Don Lukas Despierta, pa do najnižjega služabnika, razvijali neutrudno delavnost; kjer so se pa njih koristi sovražno srečavale, morali so zvito in prekanjeno ravnati, da so drug drugemu dobiček iz rok izvili.

Med pobrežnimi stražarji bil pa je eden, ki je bil gledé čezmejnega blaga popolnoma malomaren. Celó to je trdil, da tako prekomejevanje je todi gotovo nemogoče, in da ga toraj nikdar ni bilo. Vedeli so, da na svojem stražišču vselej zaspi, zaradi česar ga niso drugači imenovali nego "spača", ime, kakoršnemu se je trudil, kolikor mogoče delati čast.

Rekli so mu "Pepo". Bil je korenjak pri petindvajsetih letih, velik, suh, žilav, pa zeló močan. Njegove črne oči, globoko pod gostimi obrvi skrite, so gledale navadno brezmarno v svet. Vendar so znale pa tudi bliskati in streljati, kadar niso bilo opazovane. Njegovo lice je imelo ves zaspan izraz, in njegova hoja, vse njegovo držanje, bilo je kakor človeka, ki se ne meni, ko bi mu tudi za petami gorelo. Pri vseh znakih svojega čvrstega telesa in ognjevite duše je bil videti, da je najmalomarniši, najhladnokrvniši človek na svetu. Zmeraj je ležal v svoji viseči mrežnici, dan na dan spal svojih dvajset ur. Bil je ves vesel, prebudivši se in smotko si zažgavši, in zopet vesel, misleč, da bo skoraj zopet zaspal.

Misliš, da je bil njegov predstojnik, stotnik Don Lukas Despierto, zaradi pomanjkanja dolžne gorečnosti razsrjen? Kaj še! Imel je stotnik dobre uzroke za to, da ni bil. Don Lukas Despierto je imel na svojem umeščavnem diplomu res zapisano precejšno plačo, od ktere pa on, prav kakor njegovi podložni, že več let ničesar ni zasledil v svojem žepu. Ker so bile državne finance v najtožniših razmerah, tudi ni bilo nade, da bi kdaj plače dobil. Zato je takole modrijanil: »Če kralja vest ne peče, naj tudi jaz v službi stradeža ne poginem, naj tudi mene vest ne peče, kadar se ukvarjam v službi živeti. Na bregu pazim pa stradam, dobro, pa ne bom spal, kader bo kaj zaslužiti. Seveda, moji karabinci ne smejo tega nič ovohati, sicer bi izgubil lepo službo, a služba brez plače je zmeraj boljša, kakor prav nič. Najpametniši izmed vseh stražarjev je gotovo ta vrli Pepo. Lakoto prespi, in nikoli se ne briga, da-li njegov stotnik trguje. Nanj se morem, to se pravi, na zaspanost njegovo se morem, popolnoma zanesti, zato ga bom vselej tjakaj postavil, kjer ne potrebujem nobenih oči?« 

Pepo si res ni glave trl, kaj dela njegov višji; pa si tudi kar nič ni prizadeval, da bi svojo službeno sposobnost pokazal v lepšem svitu. Morda je imel tudi on za to svoje dobre uzroke.

Neki večer sloni Pepo na vratih ter posluša morske glasove. Gosta novemberska megla je ležala na vodi; ona in pa nočna tema sta delali očesu neprevidljive zapreke. Pepo je bil o mraku, prav zunaj na obzorju, opazil neko jadro, ladjo, ki je bila deti, kakor da križa, kakor da hoče počakati noči in neopažena suniti h kraju.

Zdaj se čuje hoja, in takoj se zapró Pepotu oči, glava mu kimne na prsi, iz napol odprtih ust mu izvirajo oni prečudni glasovi, ktere navadni človek imenuje z grdo besedo "smrčanje". Tisti, ki se je bližal, je bil njegov tovariš.

»Pepo!« pokliče prišlec, izpoznavši "spača".

Poklicani odgovori, na kratko zakrulivši.

»Pepo, izdrami se, stari dremač!« 

»Kaáj, kjeé, kakoó?« vpraša zdaj zaspani stražar, delaje se, kakor bi se izbujal iz najtrjega spanja.

»Per dios, ta čuk celó stoje spi, kakor trdonoga mula, ki leči ne more. Izrisani si oči, pa odlazi od todi; stotnik hoče takoj s tábo govoriti.« 

»Stotnik?« se vleče vprašanje iz srede strašnega zdehanja.

»Ah, kako bi bila krasno, ko bi mogel človek spati, pa se ne prebuditi! Le pojdi; že pridem.«

Pepo stopi v kočo po kapo, med tem se njegov tovariš urno oddalji. Ko se Pepo spet samega čuti, pretegne zaspano svojo postavo, prevlečene oči se mu izbistré, leskečejo se mu, kakor pri vročekrvnem prebivalcu juga.

»Saj je res mislil, da stojé spim, santa Laureta! — ali so lahkoverni ti ljudje. — Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli.« 

To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni.

Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je dobro videl neki zganjen papir, ki je ležal na tleh, in ki je mogel že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost.

Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika.

»Hola, Pepo! kaj spiš! — pa tukaj?« 

Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje.

»Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati.« 

»Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel.« —

»No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna.« 

»Zdi se mi nekaj o hudih časih.« 

»Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš.« 

Pepo siloma premaga svoje zdehanje.

»Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi vlada izplakuje, kar mi gre.« 

»Ali pa ne veš tudi, da v enomer spati se slabo strinja z dolžnostmi stražnikovimi? Pobrežni stražnik mora biti pred vsem pazljiv. Dan na dan govoré o tvoji malomarnosti; lahko se pripeti, da te nekoristnega služabnika iz službe izpodé. Prav žalostno bi bilo, ko bi bil čisto brez službe. Take neprilike te hočem pa jaz obvarovati. Danes ti dajem dokaz svojega zaupanja, ki ti bode ime popravilo. Nocoj pojdeš na stražo, ki jo morem izročiti le najzanesljivejšemu. Tjakaj še nisi bil nikoli poveljen, in jaz se trdno nadejam, da boš izvršil, kar je tvoja dolžnost, s popolno gorečnostjo.« 

»Santa Laurenta! kakor bi se to ne umelo samo po sebi! Kje pa bo ta staja?« 

»V Ensenadskem zalivu.« 

»Dobro! In kaj imam tam početi?« 

Don L. Despierto mu daje zadržanske veleve, pa tako zmedeno, da bi največja bistroumnost ne bila mogla razpoznati, kaj in kako, in vendar ga praša stotnik naposled:

»Je-li si razumel natanko vse, Pepo?« 

»Natanko vse, gospod stotnik,« zagotavlja stražar, ki se je zeló trudil, da bi odprte imel tolikanj težke oči.

»Je-li si čul? Zdaj hodi!« reče stotnik.

»Dobro toraj, gospod stotnik.« 

Pepo odhaja počasno stopaje. Vrata odpirajočemu se močno zazdeha; Don Despierto pa si zadovoljno mane roke.

»Ta guncvet ni sè zlatom preplačati. Ko bi ga bil nalašč ustvarjal za moje potrebe, ne mogel bi ga bil narediti boljšega. Spal bo, pa smrčal, kakor nosorog, jaz bom pa imel spravljenih nekaj perišč polnih dublonov.« 

Tudi Pepo imel svoj samogovor, ko je bil zapustil bivališče stotnikovo. »Santa Laureta, stvar je prav taka, kakor sem si jo mislil. Stotnik ima opravek v Ensenadskem zalivu, nekako petično pokritost; ker bi drugi ne spal, bi ga motil, zato mene pošilja na stražo. Vse prav, ljubi moj Don L. Despierto, spal bom, a le dotlej, dokler se bo meni poljubilo. Tisto pismo smem tudi malo pogledati — hm; morda mi da kako pojasnilo. Ni koristnejšega ko spati, kader ima človek službeno bedeti.« 

Hitrih, prožnih korakov se vrača Pepo v svojo kočo svetilnico prižgavši, izvleče papir. V pismu je stalo, kakor je želel.

»Pa res, ta je tista ladjica ,Esmeralda', ktere kapitan se ne imenuje. Dovoljenja želi, da bi smel z nekterimi ljudmi ob desetih v Ensenado s čolnom pripluti, in to dovoljenje bo plačal s 40 zlataki, pa luči prosi, ki naj bi mu služila. Zatoraj je stotnik zapovedal, da moram svetilnico vzeti seboj. Pismo mu je gotovo prinesel mornar ,Esmeralde', ktero pa ni moglo priti v bolje roke nego v ,spačeve'.« 

Mali zaliv, Ensenada imenovan, poverjen Pepotovi parnosti, tičal je tako skrito med skalami, da se je zdelo, kakor bi bil prav za to ustvarjen, da pospešuje prekomejstvo. Ta skrivarska kupčija, ki jo opravljajo z bodalom za pasom pa s puško v pesteh, prav lepo cvete po španskih bregovih. Ker je bila stražnica na samem, straženje ni bilo brez nevarnosti. Morska megla novemberske noči je visela v zraku kakor gost zastor, ki je navadnemu očesu branil kaj videti ter slabil upijoči glas, s kterim bi se bila klicala pomoč.

Pepo nabije svoj karabinec, utakne nož za pas, prižge svetilnico-slepico, ter stopi vun v temo, da se poda na svoje mesto.

Kdor bi bil zdaj le videl zaspanega, zmeraj trudnega stražarja, težko bi ga bil izpoznal, tako trdni in varni so mu bili sicer okorni koraki, tako gibčni in spretni kretaji, tako pokončno in tršato je držal svojo navadno medlo postavo.

Deveta ura je mogla biti. Noč je tiha, temna, mrzla. Niti najmanjšega šuma ni slišati iz vasi. Le zamolklo penenje morja, spodaj neprenehoma butajočega v skalnate gradbe, moti občni molk prirode. Nobene zvezde ni zagledati na nebu. Edina svetloba, ki je videti, prihaja iz pobrežnikove svetilnice. Prav zdaj je prišel k zalivu, previdno okolu sveteč se prepričuje, da-li je sam.

Svetilnico postavi tako, da je padal žarek iz nje na morje in na stezo, v vas držečo, sam pa leže v plašč zavit, nekaj korakov proč na tla, tako da je videl na pot in na vodo. — »Dobro,« mrmral je.

Dobre pol ure je Pepo tako samoval, mislil to in ono, ter pazil na zaliv in pot z največjo natančnostjo. Imel je oko kakor malokteri, ter je vedel, da njegovi oprezi ničesar ne uide. Zdaj sliši, da pesek po stezi tihotno šušlja; v žaru iz svetilnice izhajajočem pa vidi temno postavo, v kteri Don Despiertovo izpozna.

Stotnik, približavši se mu, skloni se čezenj.

»Pepo!« zakliče stotnik napol glasno!

Pepotu pa niti na misli ni bilo, da bi se bil oglasil.

»Pepo!« pokliče stotnik drugič stražnika glasnejše.

Toda poklicani mirno dalje hrope. Don L. Despierto je bil zadovoljen s stražarjevo čuječnostjo, in brž se izgubi šum njegovih korakov v daljavi.

»Pepo, zdaj pa le ustavi,« govori si stražnik, pokoncu se kolehaje. »Pravi nerodnež bom, če se mi ne posreči, tu ribice ujeti, kjer je stotnik vrgel svojo mrežo.« 

Previdno se splazi na rob strmine, pod ktero je bilo ozko bregovje. Leže v gosto travo ter preži. Mesto da bi oči zastonj napenjal, rajši miži, zato pa timbolj posluša.

Zdaj začuje slab šum na vodi. Dobro je razločil pritajeni šum ovitih vésel, pa oslabljeno škripanje vezí, v kterih so se drgnola vesla. Črna pika se pomika skozi meglo, veča se od hipa do hipa, in naposled se razvije v čoln, penečo brazdo puščajoči za sabo. Ravna se proti zalivnem obrežju in k bregu priveslavši, pritisnejo h kraju.

»Sennor Despierto!« pokliče zadržavan glas.

»Tukaj sem!« se oglasi.

Stotnikova postava se vzpokonči od tal prav blizu čolna.

»Je-li vse varno?« — »Vse.« 

»Je-li ste sami tukaj?« 

»Zgoraj pri svetilnici leži eden mojih karabincev; pa spi kakor ubit. Moral sem Ensenado obstražiti, če se nečem izdati, kar sem storil z možem, ki boluje za neozdravljivo boleznijo, zaspanostjo.

»Dobro toraj, tukaj imate svojih 40 zlatov. Zdaj imate pa zato skrbeti, da moten ne bodem. Vi se umaknete v vas, poprej mi boste dali pa znamenje, da mož res spi.« 

»Prav, kakor hočete, sennor kapitano. Oglasil se bom kakor tonovka, ponaredivši njen glas, če bo še trdo spal.« 

Pepo je slišal še žvenket zlata, nato pa se je brž uméknol na kraj, kjer je poprej ležal. Ne preteče minuta, pa je stal stotnik pred njim.

»Pepo ustani!« — Stražar se prav nič ne gane, njegov višji pa se nato oddalji.

Ko se dogovorjeni klic začuje, bil je pobrežni stražnik zopet na strmini, opazovalje čoln. Le trije možki so bili v njem, pa še nobeden ni bil izstopil. Njih oprava ni bila podobna oni, ki jo nosijo skrivarji.

»Izkrcajte se; varni smo!« oglasi se eden izmed treh, čigar glas je dal izpoznati, da je vajen zapovedovati: »Vidva pojdeta poleg vode, tam v poki pa se vzpneta do predmolja. Vedeti moram, če še bedí.« 

Moža stopita na suho, pa se oddaljita. Pepo je izpoznal, da je njiju oprava podobna oni korzarjev (morskih roparjev). V čolnu ostali mož se je tesno zavijal v svoj plašč, pa gledal po sinjem morju. Pepota ni mogel videti, ki se je zdaj pokoncu vzravnal. Ta hip skoči gibki stražar kakor tiger k njemu. Še preden more iznenadeni od sebe dati glas, že mu stražar na prsi nastavi cev karabinca.

»Ne glasu, ne kreta, sennor, če ne ste takoj osmrteni.« 

»Kdo si ti?« vpraša napadeni, mereč pretéče držanje svojega sovražnika.

»Kdo sem? kdo drugi ko Pepo, ki tu gori leži, da spi kakor mrtvec. Tonovka ni tica, da bi se bilo zanašati nanjo.« 

»Na ta način me je Don L. Despierto prevaril! Gorjé mu!« 

»On vas prevaril? Njemu niti na pamet ne pride! Jaz delam tukaj, kakor se mi ljubi. On je povse nezmožen, da bi vas ukanil, kakor priča 40 zlatov, ki jih je sabo domov nesel. — Ker tega prav za prav dopuščati ne smem, zdi se mi dobro, da imate še nekaj zlatov v žepu.« 

»A, tako? Na, koliko pa češ?« 

»Jaz sem obziren, nečem dolgo besediti. Ne bom preširen: zahtevati jih moram 40.« 

Tujec je bil mlad mož okolu 25 let. Imel je rujavo mornarsko kožo. Goste, temne obrvi so risale veliko koščeno čelo; oči, mrklo v svojih jamah goreče, kazale so nespravljivo strast. Navzdol kriveča se usta očitala so rogavo, ošabno bitje, in jako razločne obrazne gube so dajale vkljub mladostnim letom nadut, zaničljiv izraz. Znati je bilo, da maščevitost in častihlepnost sta vladajoči nagnenjtega moža.

»Toraj 40 zlatov, sennor!« 

»Nimam jih toliko pri sebi! Počakaj, da pridejo moji ljudje; ž njihovo pomočjo bomo svoto morda zvrgli, ako jo bodemo zmogli.« 

»Ne čutim niti najmanjše volje, s človekoma se pestiti. Izstopite, pa pojdite z manoj! Jaz tukaj na straži stojim, ter imam odpraviti vsako sumljivo osebo.« 

»Pri sebi jih res nimam, pa vzemite tu moj prstan, ki je vreden petkrat toliko.« 

Napadenec potegne obroček s prsta, pa ga podá stražarju, ta ga pa ogleduje, kakor bi ne vedel, bi ga li vzel ali ne.

»No, pa ga uzamem, za 40 zlatov, če ni drugače.« 

Pepo se vrača k svoji svetilnici, v ktere sijaju se raduje leskečega bisera.

»Nisem znalec takih stvari, mislim pa, da sem naredil boljšo kupčijo od častivrednega don L. Despierta.« 

Stražar leže. Videti je bilo, da spi.

Med tem je sedel kapitan še zmeraj v čolnu, pričakovaje poročila, kdaj mu bode začeti. Na to pa čuje tihe, počasne stopinje, ki so bile merjene proti njemu.

»Joso!« zakliče kapitan. — »Kaj si ti? Kako pa je!« 

»Vse povoljno, kapitan, donna bedí, dete pa v zibeli spi.« 

»Zdaj pa vzemi to motozno lestvo, pa idi.« 

Kapitan izstopi, vrgši možu lestvo, sam pa stopa naprej, poleg vode, ter dospe do skalovne rege, ki se je vila nakvišku. Dasi je bilo temno, je vendar njej priplezal gori do gradu, in še dalje do balzona, ki je počival na grmadnih kamnitih podpornikih. Pogleda navzgor, da ugleda drugega svojega pomagača, ki ga je čakal.

»Ujemi lestvo, Juan, in pritrdi jo za balustrado!« veli kapitan.

Pomagač stori, kar mu je bilo rečeno. Na to pa se vzpne kapitan na balkon, ter zre skozi steklena vrata v sobo, ki je bila tolika, da jo je v nji goreča svetilka le pičlo razsvetljevala.

Pri zibeli je sedela mlada ženska, ter ljubeznjivo gledala dete, ležeče v zibeli. Mahljaj s pestjo zdrobi steklo, in ta hip ustopi kapitan v sobo. Gospa je prestrašena kvišku skočila, ter strmela vanj kakor v pošast, ki nese strah in trepet.

»Moj Bog, kdo ste? kaj hočete?« 

»Kdo sem? Je-li donna Luisa ne poznate svojega svaka?« 

»Svojega sva ....! Sveta mati božja, pa res, on je; vi ste don Antonio, ki smo vsi mislili, da ste umrli!

Donna Luisa, grofica je bila neizmerno iznenadena. Grof pa ji je zrl v mrliško lice mirno in porogljivo se smejaje.

»Mene ste mislili mrtvega, gospa? Kaj pa da! Ali usoda ni tako hudo mislila z mano, kakor ste mislili vi. Še živim, ter vas moram odpuščanja prositi, da se drznem prepričati vas o svojem bivanju.« 

»To z vami Boga hvalim, ki vas je milostljivo ščitil, in vas srečnega nazaj pripeljal! Povejte pa, kje ste bili doslej, da niti najmanjša vest o vas ni k nam dospela?« 

»Poslan sem bil na Kubo, toda francosko brodovje me je na poti doteklo, ter me prijelo. Upirati se je bilo zastonj, priveli so me na Martiniko, kjer se mi je z različnimi sotrpini pozneje posrečilo, da smo se polastili usidrane ladije, ter udarili na plano morje. Odslej sem kričal po vodah srednje pa južne Amerike, imel sem dober lov, in zdaj se vračam, da uživam sad svoje morske sreče.« 

»Prisrčno vas pozdravljam, ter vam kličem dobro došli v domovini, don Antonio! Ali čemu prihajate o tako nenavadni uri, in po tako spogledni poti v grad Elančovski?« 

»Je-li ne uganete tega, draga moja donna?« 

O naglasu teh besedi mu gospa ostreje pogleda v lice. Našla je na njem zapisano le sovraštvo in potuho, da se ji je treslo osrčje.

»Kaj naj ugibam, don Antonio?« 

»Da ste mi napota, vi — pa tukaj ta otrok, ki mi jemlje dedovino, ki so je stoletja množila, ki bi me storila najbogatejšega človeka v vsi kraljevini. — Prihajam k vam o tako pozni uri in po tako izredni poti, da morem o belem dnevu kot edini Medijanec obhajati svoj uhod v Elančevo. Kar mi bo na poti, pohodil bom, a napota ste mi vi in vaš otrok!« 

Grofica zre vanj z ostrmelimi očmi. Le težko je domnevala, kakošen namen da vodi k njej brata njenega rajnega moža, nato pa se ji bliskoma posveti v duši, da ima varovati sebe in svojega Fabijčeka, ter hitrih korakov stopi k zvonilu. Toda še predno je mogla prijeti za potezaj, stoji stražnik zraven nje, udari jo s pestjo, da se nezavedna zgrudi na tla.

»Jose! Juan! brž simkaj!« 

Človeka stopita z balkona v sobo. Njiju licema je bil utisnjen pečat pravih morskih roparjev. Videti jima je bilo, da sta sposobna za vsako, tudi najhujše dejanje, ako se je nadejati dobre plače.

»Babše mi ni delalo neprilik. Spravita jo v stransko sobo, seznanita jo z bodalom, pa dobro in gotovo, zato bo pa vse vajino, karkoli tukaj najdeta.« 

Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč. Grof se skloni čez dečka, ter gleda v lice spečemu otroku.

»lzraz njegovega lica je Medijanovih, pa mojega brata sin je. Ta ženska mi je bila tuja, mirno smem misliti na njeno smrt, njemu bom pustil živeti. Če nikdar ne izvé, kje je bil rojen, bode mi povse neškodljiv.« 

Ivan pa Jose ustopita. Prvi kaže okrvavljeno bodalo, ter dvorezno klino, brisajoč jo s svileno odejo zibeli.

»Je-li se smem zdaj lotiti, sennor?« 

»Uzemita, kar se vama dopada. Delajta pa ne iščita nekoristnih stvari. Čoln je majhen, in ne more kolikor mogoče naglo, tudi mnogo nositi.« 

»In dete tukaj, sennor?« 

»Uzamem seboj. Dobilo bo drugo obleko, blizu Bajone ga izpostavimo v čolniču!« 

Med tem je ležal stražnik Pepo pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko zlatov bo stržil za lahko dobljeni prstan. Ta stražnik je bil vrli, pošteni značaj, pa tudi človek, ki je hrane trebal, če ni hotel lakote strepetati. Ker ga je država puščala mirno stradati, ni čutil, da bi mu bila vest preveč težka, kader si je potrebno skrivaj pridobival.

»Grem, moram videti, kaj počnó!« pravi Pepo.

Ustane, pusti svetilnico, ter gre doli čez strmino in tiho stopa proti skalovni regi. Zdajci se mu zazdi, kakor bi slišal prihajajoče stopaje, in pa za državano otrožje ihtenje. Brž se vrže na tla.

Trije gredó. Sprednji nese malega dečka, skušajoč ga pomiriti s tihimi gugljaji. Druga dva neseta ogromne zavoje na hrbtu. Tukaj je bilo doprineseno zločinstvo, morda celo detorop, misli si stražar, in že je hotel ustati, in ljudem »stojte!« zaupiti, kar sprednji obstoji ter se obrne. — Toda v tem hipu stoji Pepo z napetim karabincem pred zadnjima.

»Stojta, sennores! Ne mahljaja naprej, če ne izprožim!« 

»Po njem!« zaupije kapitan.

Karabinec poči. Jose pade na tla. Stražar potegne nož, skoči nad kapitana. Ta se brž obrne, sunljaj spoddrči in ostrina zadene dečkovo lice. Deček bolečine silno zaupije, kar Pepota tako pretrese, da najboljše trenotke zamudi. Nato pa toliko hitrejše skoči za beguncema, toda prepozno, kajti, ko pride na mesto, kjer je bil čoln pritrjen, bil je ta že nekaj vesljajev od brega, ter je v nekaj sekundah izginil v gosti megleni odeji, ki je svinčeno težko ležala na valovih.

»Santa Laureta! Pa so mi odšli, ti lopovi! Da imam čoln ali kaj takega pač bi mi je ne odnesli. Takoj grem dolgeža gledat, ki sem mu posmodil.« 

Stopivši po svojo svetilnico, gre sveteč si po brežini. Jose je mrtev; zavoja sta ležala poleg njega.

Neverno maje z glavo, nabije spet karabinec, ter gre na svoje mesto. Ni še dolgo stražil, ko zaškriplje pesek.

»Pepo! — Strelil si?« 

»Strelil! Simkaj stopite, pa poglejte!« 

Stražnik uzame svetilnico, ter pelje prestrašenega stotnika don. L. Despierta k mrtvecu.

»Kdo je ta človek?« 

»Ne vem, gospod stotnik!« 

»Čemu si pa vanj strelil?« 

Pepo, namesto odgovoriti, pokaže na zavoja.

»A tako? tedaj skrivar?« 

»Bili so trije?« vpraša stotnik zaskrbljeno. »Kje sta pa druga dva?« 

»Ušla sta v čolnu!« 

»V čolnu?« Don L. Despierto zacepta z nogo, in bilo spoznati, ali od jeze, da sta ušla, ali iz srditosti, da se je Pepo primešal v to kočljivo zadevo.

»Od kodi je prišel čoln?« 

»Hm! Ko se prebudim, je bil tukaj, stopivši pa doli, najdem ga praznega. Na to grem ob vodi naprej, pa jih srečam. Eden je nesel otroka, druga dva pa te stvari. Zdaj ju zakličem, in ker nista stala sem strelil. Drugo pa veste, gospod stotnik.«

»Per dios! To je prav posebna stvar! Pogledal bom, kaj je v rjuhah!« 

Stotnik razveže vozle, in po kratkem pregledovanju oplašen odstopi.

»Santa Madonna? Ulomili so v grad! Kdo je bil pa tisti otrok? Pa ne da bi bil don Fabijček?« 

Stotnik se prestopa v velikih korakih gori in doli, na naglem pa obstane pred stražarjem.

»Pepo, ko si se prebudil, je-li bil čoln tukaj? — Veš li, kaj sem ti naročil davi?« 

»Da bom iz službe spoden, če bom spal.« 

»Tako je, in pa da sem ti hotel dati dokaz svojega zaupanja, poslavši tebe v Ensenado. In vendar si spal. Če se je gori pri grofici zgodila nesreča, pojde ti za glavo in za vrat!« 

Pepo ne pokaže niti najmanjšega sledu, da ga je strah, ali da ga skrbi. Zdeha se mu.

»Za mojo glavo se ne bojim, gospod stotnik! — Jaz sem imel pravico spati.« 

»Kakošno pravico?« 

»Jaz sem pač videl čoln, da je priveslal, kapitan ladje ,Esmeralde' je bil pa na krmilu.« 

»A! od kodi pa to veš?« 

»Iz pisma, ki ga je bil nekdo izgubil. Ta nekdo je prišel v Ensenado, ter ondu prejel 40 zlatnikov, za ktere ni drugega dal nego krik tonovke (tica golobje velikosti, s hreščečim glasom). Jeli nisem imel pravice spati, sennor Lukas Despierto?« 

»Diabolos! kje imaš pismo?«

»V mojem stanovanju!«

»Moram ga videti!«

»Lepo, gospod stotnik! Je-li je smem poprej pokazati Alkaldu don Ramon Koheču?« 

Stotnik pomili svoj poprej tako srditi glas v tihotno, zaupljivo šepetanje?

»Pepo, saj veš, da sem te vsikdar mnogo čislal! Prav tako dobro veš, da sem tvoj višji, kteremu ne smeš ničesar prikrivati. Če se je torej v gradu zgodila nesreča, to gre ...« 

»To mi gre za glavo pa za vrat!« 

»Prav za prav. Ali jaz ti bom naklonil vso svojo veljavo, ter bom zate vse storil, karkoli bom premogel.« 

Pepo zopet zdeha, in tako krepko, da je stotnika jelo skrbeti.

»No? kaj bo?« 

»Tako bo: gospod stotnik! jaz imam dva višja, vas pa Alkalda. Menim, da pismo pripada poslednjemu. Do jutranje zamene moram ostati v Ensenadi, in če dotlej pisanje iz moje kože izgine, to ne morem dalje o njem govoriti.« 

»Dobro, ljubi moj Pepo. Kje pa je tisto pisanje? shranil si je pač dobro, kaj ne?« 

»Mislim, da mora biti v žepu mojih hlač.« 

»To pa res ni prikladno mesto za tako važen predmet! Ali si ga morda tudi bral?« 

»Tudi bral sem ga.«

»Ti znaš brati? — glasi se prezačudeno vprašanje.« 

»Prav malo, gospod stotnik.« 

»Kje si se pa učil?« 

»Zdaj moram iti, in stvar oglasiti, da se dejanje izvidi, in pripravi predmet preiskavi. Skrbi za to, da se niti na mrtvecu, niti na zavojih ničesar ne izpremeni. Ko se prebudiš, kaj ne, je bil čoln tukaj, in našel si ga praznega; zapamti si to!« 

Stotnik izgine v temi, a stražnik posluša glasenje njegovih stopajev, dokler jih je bilo kaj slišati.

»Tristo medvedov! ali bo stotnik iskal ter iskal po mojih starih hlačah! In vendar sem govoril čisto resnico, kajti pismo je res v hlačah pa ne v tistih, ki na žeblju vise, nego v teh-le, ki jih nosim. Kar se tiče pa moje glave, mislim, da trdneje stoji nego don Lukas Despiertova, ki se brati ni naučil. Zdaj moram pa za to poskrbeti, da prstan ne dobi ljubimca, ki bi me utegnil za vselej pogubiti.« 

Pepo stopi k neki skalovni kladi v pesku, ki je bila gotovo težka več stotov. Navadni človeški otrok bi je nikako ne mogel premakniti brez pomočnika. Pepo pa se upre vanjo, dvigne jo brez težave, dene prstan pódnjo, ter jo spusti zopet v njeno poprejšnjo lego. Ta stražnik je imel tolikanj telesne moči, da je bil kos najmočnejšemu človeku.

Na to se Pepo uleže, zavije v plašč, ter čaka, kaj se bo zgodilo.

V tem času je tekla stara ženska v največji naglici skozi Elančove, trkala na vrata jako siromašne barake, stoječe na koncu vasi.

»Don Gregorio, sennor, eskribano, ustavite, ostanite; strašne stvari so se zgodile!« 

Iz notranjščine koče se zasliši hrčanje in potem zevanje nekega iz spanja se prebujajočega, in ne dolgo nato je razločiti prašajoči glas: »Kdo je zunaj? Kdo trka?« 

»Jaz sem, Nikolosa, don Ramonova gospodinja, Alkaldova!« 

Odpre se okno, in glava pomoli skozi odprtino.

»Kaj ste res vi, donna Nikolosa?« upraša iz spanja vzbujeni. »Kaj hočete? Kaj se je dogodilo?« 

»Ah, prečislani moj don Gregorio Kagatinta, prestrašna dogodba. Ravnokar nas je vzdramil gosp. stotnik don L. Despierto, ter prinesel poročilo, da zdolaj pri vodi leži mrtvec, ki ga je ustrelil Pepo, tisti "spač". Zraven mrliča sta dva zavoja, v kterih so same dragotine iz gradu.« 

»Le pojte, pojte, donna Nikolosa, precej pridem!« de Kagatinta, glavo umikaje in okno zapiraje.

Že čez nekaj minut stopi Kagatinta vun, ter hiti proti hiši svojega predpostavljenega, pri kterem je bil stotnik. Alkald sprejme svojega pisarja s tako resnobo, da se je dalo sklepati na važnost predmeta.

Ti trije možje stopajo proti gradu. Grajska vrata najdejo zaprta, na to začno ropotati s težkim železnim tolkačem. Še le čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša:

»Kdo želi uhoda o tako pozni uri?«

»V imenu postave, takoj odprite! Nenavadno zločinstvo se je doprineslo pri vas!« 

»Zločinstvo? kaj je to?« poprašuje mož, zapah odmikovaje. Ko se vrata odpró, spoznajo ustopivši domačega opravnika grofice.

»Kje je njena svitlost, visokomilostljiva gospa grofica Medijanska?« 

»Spi v svoji sobi!« 

»Jaz zapovem, da jo prebudite, in takoj nas peljite k nji!« 

»O takem času?« 

»Naprej v imenu postave!« 

Štirje ti možje gredó po dvorišču in potem po stopnicah gori. Don Juan de Dios izgine v grofičine sobane, pa se brž vrne sè vsemi znamenji prestrašenja.

»Don Ramon, sennor L. Despierto, sennor Eskribano, o, o, kaj sem videl, kaj se je zgodilo, o, o!« 

Težko sopeč je zvijal roke, oziral se z žalostnim pogledom, kakor pomoči iskaje, z enega kota v drugi na hodniku.

»Kaj ste videli, don Juan?« 

»Nekaj strašnega, nekaj groznega, nekaj pošastnega, nekaj — —?« 

»Nekaj, — no kaj pa? V imenu postave zahtevam od vas v vsi resnobi, da mi takoj povejte, kaj ste videli!« 

»Grofica — — grofica — — je — —« 

»Seveda, to ste pač videli, saj sem vas poslal k nji. Od kedaj je pa donna tako strašna in pošastna dama?« 

»Od kar je — zaklana!« prisili se beseda s trepetajočih ustnic starega moža.

»Zaklana? Virgen santa! Je-li ste videli to natanko?« 

»Prav natanko, tako natanko in razločno, da sem se jedva k vam povrnil od strahu. Pojdite z mano, pa se prepričajte sami!« 

Pelje jih v balkonsko sobo, v kteri je še svetilnica gorela, od tod pa v stranske prostore, kjer je ležala grofica v krvi na postelji. Globoka, zevajoča rana, naravnost v srce držeča, ji je zadala hipno smrt. Prestrašenost vsem navzočnim dlje časa besedo zapre. Alkald pride najprej k besedi.

»Don Juan de Dios, imate li pero in papir?« 

»Tam na pisalni mizi je, česar iščete.« 

»Sennor Eskribano, stopite k pisalni mizi, ter zapišite vse, karkoli boste slišali. Zločinstveno preiskavo hočem takoj pričeti.« 

Izpraševanje poklicane družine in poslov je pokazalo, da o storjenem zlodejstvu trohice ne znado in da nihče v pokoju ni bil moten ne z glasom no z nenavadnim šumom. Malega Fabija je manjkalo. Razbito balkonsko okno je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je izpolnjevala podobo, ki se o gnusnem početju misliti more.

»V imenu postave zapovedujem, da ima vse tukaj natanko tako ostati, kakor je, dokler pride prokurator, kteremu sporočim, kakor hitro se povrnem z obrežja.« 

Alkald povabi navzočne, naj sobo zapuste; zaklenivši jo, uzame ključ seboj. Na to zapusti grad s stotnikom in Kagatinto, ter se poda k ustreljenemu mrtvecu.

Ko pride trojica na obalo, popne se stotnik k Pepotu, ki je ležal še zmeraj poleg svoje svetilnice. — Stražnik spi.

Don L. Despierto prime svojega podložnika za roko, ter ga krepko strese.

»Pepo, vzdrami se, alkald te hoče zaslišati!«

Stražnik se prebudi.

»Zdolaj pri mrtvecu. Ali slišiš, Pepo, povej mi kam si vendar pismo del?« 

»Menim, da v hlače.« 

»Za gotovo toraj ne veš?« 

»Prav za gotovo, kajti kar vem za gotovo, to tudi menim ali mislim.« 

»Pa ga vendar ni!« 

»Ne? Od kodi to veste, don L. Despierto?« 

Stotnik je bil po tem uprašljaju v nekaki zadregi, vendar je mislil, da je najbolje, če resnico pove.

»Mislil sem, da ti more med tem, kar si z doma, dragoceno pismo kam prejti, in zato sem stopil v tvojo hišo, da bi je dejal na varni kraj. Žepi tvojih hlač pa so bili prazni. Pomisli, kje bi bilo pismo.« 

»Bilo je v hlačah gospod stotnik; če ga več notri ni, ne morem drugače misliti, kakor da je zdaj na varnem kraju, o kterem govorite.« 

»Toraj misliš ti, da sem je uzel jaz.«

Pepo širno zazdeha, potem uzame svetilnico, ter prepušča stotniku, naj gre za njim ali pa ne. Prišedši do mrtveca, najdeta don Ramona, da nareja zapisnik oropanih stvarij. Mrtveca je bil že poprej ogledal.

»Danes ste imeli Ensenadno stražo?« de don Ramon Pepotu.

»Ensenadno stražo.« 

»Kdaj ste šli tja?« 

»Ob devetih.« 

»Kaj ste storili, tja prišedši?« 

»Jaz sem — — hm, sédel sem.« 

»In potem?« 

»Potem sem zopet ustal.« 

»In med tem ste pač malo zaspali.« 

Beseda "spati" je simpatno delovala na stražarja: Pepo odpre usta pa zdeha.

»Je-li danes niste spali tudi vi, don Ramon?« 

»Da, a jaz nisem bil na straži. — No in potem ste zopet ustali, nato pa — —?« 

»Nato sem šel po obali, pa sem ustrelil tega-le človeka skozi glavo.« 

»Kako se je to izplelo?« 

Pepo dopoveduje prigodbo. Eskribano počene med dve svetilnici, dene papir na koleno, pa zapisuje poročilo.

»Zavoja bomo sabo uzeli, mrtveca pa tukaj pustili,« odredi Alkald. »Mrtvec ostane pod vašim varstvom.« 

»Pojte, don L. Despierto, opravili smo!« 

Trije možje se oddaljijo, Pepo leže zopet na zemljo. Ostal je do zamene povse nemoten, na to pa se je vrnil v vas, ne le na videz spat, temuč res.

Ropomorstvo v gradu Elančovi je vzbudilo tudi v daljnih krogih neizmerno strmenje. Pravica v deželi ni bila nikdar v pohvaljenem stanju, a zdaj najmanj. Storilo se je vse mogoče, ali vsaj dejalo se je, kako se vse mogoče storilo, da bi odkrili hudodelce ter izvedeli usodo Fabijevo, ali zastonj. Tista dva, ki bi bila mogla dati nekoliko pojasnila, stotnik in Pepo, sta molčala, ker bi se bila z neprevidno izpovedbo spravila v nevarnost. Pošteni stražnik pa je čutil glas vesti. Ni se mogel iznebiti misli, da tudi on nosi del krivice. Ukvarjal in trapil se je z vsakteršni mislimi, kako bi se dalo težko breme z duše odvaliti.

Pretekel je bil en teden po tisti noči v Ensenadi, ko je imel Pepo zopet dnevno službo pri luki. Angležki trojadernik je na planem morju čakal plime,[2] ter je zdaj ž njo v luko jadral. Videti je bilo, da se hoče z vodo preskrbeti, imel je le enega samega potnika, ki se je bil dal takoj, ko je bilo sidro izpuščeno, k bregu veslati.

Pepo je stal poleg opravnika Juan de Diosa, kterega je bil domač opravek iz vasi prignal k obrežju. Juan je nehoté gledal na čoln, v kterem je potnik sedel zdajci pa vzklikne opravnik Juan ves iznenaden.

»Je-li vidite onega človeka v čolnu? — Je-li veste, kdo da je?« 

»Ne vem. Obraz je dejal v konec svoje mange (plašč mehikanski), da se varuje solnčne pekočine.« 

»In vendar ga poznam! O to je čudo, sveto čudo! Mrtvi se oživljajo.« 

»Santa Laureta! Vi me strašite! Je-li bil mrtev ta človek?« 

»Kaj niste nikdar slišali, da je mrtev grof Antonio de Medijana?« 

»Mrtev ali izgubljen! Kaj ima ta sennor opraviti z grofom Antoniom?« 

»Kaj ima opraviti ž njim? Per dios, mnogo, prav veliko, on sam je taisti! Poznam ga, ter ga bom takoj pozdravil!« 

Stari uradnik puhne tja na kraj, kjer se je potnik v čolnu vzdignil, ter na suho skočil, kakor takih skokov vajen človek. Obraz njegov je bil nezavit, torej razločljiv, in zdajci tudi Pepo na pol vzklikne, vendar bolj prestrašen kakor iznenaden.

»Sveta mati Segovska, ta ni noben drugi ko kapitan, od kterega sem prstan dobil! Pa res, grof mora biti, zakaj Diosu ponuja roko in ga pozdravlja, kakor gospod služabnika pozdravlja.« 

Obadva, grof in opravnik kreneta proti gradu. Morala sta prav blizu mimo Pepota, ki je prišleca prebadal leskečih očij trepetaje iznenadenja. Grof je moral to ostro pogledovanje opaziti, ker črno svoje oko zabode v stražnikovo, ter mrliški prebledi. Pepo stopi, vedoč, da je na čistem, brž korak naprej.

»Dovolite, don Juan de Dios! Je-li ta gospod res svitlost Medijanska?« 

»Res je, Pepo, imel sem prav. Moj gospod je in zapovednik, ki z daljnega potovanja prihaja nazaj v Elančovo.« 

Pepo se obrne k grofu.

»Potemtakem prosim razgovora, don Antonio.« 

»Čemu razgovora?« 

»Ker vam imam staviti prašanje; ki je zeló važno.« 

»Izgovori to prašanje!« 

»Le pod štirimi očmi!« 

»To pojdi z nama v grad.« 

»Ob šestih je zamena, tedaj pridem.« 

V glasu pobrežnikovem ni bilo tiste navadne udanosti s ktero nižji govori z blagorodnim, in njegove zadnje besede so bile skoraj bolj podobne pretenju. Grofu se bliskajo oči, vender se premaga, in zaničljiv nasmehljaj mu šine okolu ustnic.

»No, pojdiva!« čuje se hladno in ostro; na to gresta dalje.

Pepo ju preganja s svojim pogledom, dokler ne izgineta za čerjo.

»Santa Laureta! Res je on. Izpoznal sem ga tudi po glasu! On je umoril grofico, in malega don Fabija ugrabil, da se zdaj polasti njijune imovine. Zdaj se bom iznebil muke, ki mi jo vest prizadeva. Tožil ga bom, res, bom ga, naj si je svitlost, jaz pa le Pepo, spač.« 

Jedva je čakal šeste ure. Ko je bil službe oslobojen, stopa z velikimi, urnimi koraki v grad.

Vedejo ga v ono balkonsko sobo, v kteri je bila grofica napadena. Grofje slonel pri oknu ter gledal na morje. A brž se okrene, ko ustopi pobrežni stražnik.

»Čemu puške nisi zunaj odložil?« 

»Ker nisem uverjen, da je morem tukaj pogrešati,« odgovori Pepo mirno.

»A! No? kaj češ?« 

»Hotel sem prašati, hočete li svoj prstan nazaj?« 

»Kakošen prstan?« 

»Ki sem ga dobil od kapitana ,Esmeralde' v Ensenadi tam doli, saj veste.« 

»Izgubi se. Nimam ni časa ni volje tvojih ugank poslušati!« 

»Niso uganke, vam. Kje je don Fabij, deček s kterim ste mi ušli?« 

Grof drkne par korakov bliže, krči pesti, vzdiga je, pa zopet pobesi roki, videč, da Pepo karabinec prijema.

»Človeče! je-li blazniš?«

»Ne!« dé smejaje stražar. »Moje misli in čuti so tako zdravi in dobri, da se ne dadem motiti nikakoršnemu naslovu. Dajte mi otroka nazaj!« 

»Dal te bom zvezati ter poslati v norišnico!« 

»Dal vas bom zvezati ter poslati na šafot (ob glavnico) ali pa na galejo!« (velika ladija, na kteri so kaznjenci veslali).

Don Antonio stopi prav pred njega. Na njegovem obličju se bori izraz zaničevanja z onim porogljivosti.

»Človeče, je-li res misliš, da se te moram bati? Jaz ti čem pa nasprotno dokazati, da boš imel več nego dosti! Da, jaz sem kapitan ,Esmeralde', jaz sem dal grofico zabosti in dečka odvesti. Izpostavil sem ga v čolnu, ker nisem hotel neposredno dotakniti se; ali je skoprnel ali pa je plen somov. Zdaj pa hodi, pa ovadi, ti črv, ki si!« 

Pepo mu je gledal trdno in mirno v oči.

»Don Antonio de Mediana, izidi se vam po vaši volji. In če tudi se človeška pravica od vas podkupiti, je vendar višji sodnik, kteremu gotovo utekli ne boste. Našel vas bo, če tudi bežite v največjo divjavo. Zapomnite si to! In kader vas njegova roka doseže, mislite na Pepota, da je Boga prosil, naj takega umora ne pušča brez kazni!« 

Pepo gre, pa ne v svoje stanovanje, ampak k Alkaldu. Tudi stotnika dobi pri njem. Prvi mu stopi naproti z nenavadno živahnostjo.

»Ravno o pravem času ste prišli Pepo, slišali boste novico — Don Fabij živi.«

»Santa Laureta? Je-li res?« 

»Jaz vas zagotovljam v imenu postave, in potemtakem, kakor si lahko mislite, mora že res biti.« 

»Torej poslušajte! Arriero Karlos Palgenzo iz Kavanke je bil danes pri meni, pa mi je pravil, da je njegov brat Manfredonio prišel s francosko ladijo; na višavi okolu Bajone je zadela na čoln, v njem je ležal deček, imajoč črez lice majhen urez. Ves popis, vse se slaga; deček je don Fabij de Mediana.« 

»Kako se pravi ladiji?« 

»Palgenzo tega ni vedel. Mahoma se je zopet na morje napotil. Jaz čem napraviti najobsežnejše poizvedbe, zato sem poklical don L. Despierta, da slišim njegovo mnenje.«

»Ktero se tako glasi,« povzame stotnik, »da se ima to odkritje nemudoma poročiti don Antoniu de Mediana, ki se je danes povrnil.« 

»Utegnil bi vam biti za to izvestje ne preveč hvaležen,« méni Pepo.

»Zakaj tako mislite?« 

»Zato, ker prav on je, ki je grofico umoril in dečka uropal.«

»Kdo? Don Antonio?« 

Alkald skoči pokoncu, stotnik tudi. Ta novost jima je bila tako neverjetna, tako strašanska, da sta v govorilca strmela z debelimi očmi in odprtimi ustmi.

»Tako je, da, don Antonio. Izpoznal sem ga ter grem zdaj od njega. Dejanje mi je obstal.« 

»Tebi se meša!« krikne stotnik.

»Poslušajte, potlej pa sodite!«

Stražnik zdaj pripoveduje vse zaporedoma, ter konča svoje poročilo s zahtevo, naj se to njegovo poročilo jemlje za uradno naznanilo. Alkald je bil tej zahtevi nasproti povse neodložen, ter je moral izpoznati, da Pepetovih razlogov ne more ovreči.

»Ali pa tudi veste, kaj delate?« vpraša ga svareč.

»Vem prav natanko, sennor Kohečo. Jaz zahtevam od vas, da grofa zaprete. In mislite, da ste preslabi za to, pošljite mojo prošnjo na višje mesto.« 

»Dajte mi odloga, da to stvar zrelo premozgam! Pa še vi mislite na to, da grof je mogočen, da vas more pogubiti.« 

»Ne bojim se ga, kajti vršim svojo dolžnost!« 

Zapustivši obadva vsa osupnjena, stopa v svojo kočo. Ni bil še legel na mrežnico, ko stotnik pri njem ustopi.

»Veš kaj, Pepo, Alkald me pošilja, da te vprašam, če resno misliš, gledé svojega naznanila.« 

»Resno, gospod stotnik.« 

»Torej bo dalje poročal, ker stvar je zanj preodgovorna. Ali slišiš Pepo, pa kje je pismo?« 

»Tukaj v hlačah.« 

Seže v žep, ter pokaže papir.

»Čaj, daj ga malo sèm, da vidim.« 

»Zdaj ne, don L. Despierto, pismo to ima veliko vrednost zame.« 

»Kakošno vrednost neki?« 

»Grof Antonio bo vse poskušal, da me pogubi. Ako se mu to posreči, pismo mi bo rešitelj, kajti santa Laureta — prisegam vam, da ga bom pokazal, če me na cedilu pustite. Jaz ga skrijem na sebi, da ga nihče najti ne more. Ako mi pomorete, dobite ga nazaj, ako me zapustite, izgubljeni ste tudi vi.« 

Zaspani Pepo je naenkrat postal bistroumen, odvažen dečko, ki se od svojega sklepa ni dal odvrniti z nobeno stotnikovo prošnjo ali pretnjo. Don L. Despierto je moral oditi, ničesar ne opravivši.

Nekaj dni pozneje raznašala se je vest, da so Pepota, spača, ker je grofa don Antonio krivo tožil, v zapor potegnili. Na to so pravili, da pojde na galeji na presidio[3] Sevta, kjer bo tune in ribe lovil. Preden pa so ga v verige zakovali, obiskal ga je še stotnik don L. Despierto — — Drugi dan pa je bil Pepo izginil, da nihče ni vedel kam.

Bonasa.[4]

Bilo je leta 1830, ko so bili stanovniki Arispe, glavnega mesta mehikanske pokrajine Sonora, v ne majhni vznemirjenosti.

Sonora, najbogatejša izmed zveznih mehikanskih držav, je bila tedaj izmed najmanj znanih dežel srednje-Amerike. Priroda je to deželo obsula z izredno bogatimi darovi. Zemlja, s plugom toliko da načeta, se pokriva vsako leto z dvojno prerodovito žetvijo. Gozdovi dajo neizmerno zalogo rabnega in barvenega lesovja. Živalstvo zadovoljuje človeku s svojimi konjskimi govednimi čredami prve in poslednje potrebe, ne gledé na ogromno množino divjačine. Rudninske razmere pa so take, da ni še dolgo, kar so dobivali zlata na mnogih krajih na kupe. V tem oziru tako razsipno preskrbljena dežela Sonora je tekmovala potemtakem s Kalifornijo, dandanes tolikanj slavljeno deželo.

Mnogo jih je bilo, ki so vsled rodovitosti svojih čred in tolste zemlje si nabrali večje nego knežje imetje, in mnogi so, najdši kos čistega zlata, dospeli do ne manjšega bogastva, ki se je pa največkrat tako izgubilo, kakor se je našlo.

Kjer je mnogo svetlobe, nahaja se gotovo tudi zmeraj mnogo sence. Prednosti sonorske držve so spojene z nadlogami, ki prednosti jako manjšajo. Velikanske pustine, le presrčnemu človeku pristopne, vlečejo se po deželi. Po gozdovih bivajo velikani roparskega živalskega rodu, in po preširnih ravninah goni nespravljivi Indijan svojega konja, Indijan, ki ne pozna večjega bogastva razen glavokožic, ktere snema svojemu belemu sovražniku.

Včasih zajdejo v te puščave ljudje, kterih edina obrt je v dejanskem izvajanju njihovega rodoslovnega znanja. Izstavljaje se tisočerim jedinščinam in nevarnostim, popusté v naglici očivestno srebrno žilo, ali pa jo v še večji naglici nakopljejo, ker bi se raji pečali s pranjem zlatonosnega peska. Na to pa pridejo, od Indijanov prepojeni in preganjani, v svoje poprejšne obljudene kroge, ter prebasnovito poročajo o zakladih, ki so jih mimogredé videli, in ki so nepristopni — o neizmerno bogatih rudah in pa o neizjetnih ter očitnih množinah zlata. Ti zlatoiski ali gambusini, kakor jim pravijo, so rudokopnosti prav taisto, kar severnoameriški čeponi ali skvetri (squatters) in lovci (trappers) poljedelstvu in trgovini. S svojimi povedbami, v kterih je več pretiranega ko resničnega vzdržujejo vedno željo po zlatu, zmeraj večjo poželjivost po bojih in poonihkrajih, o kterih mislijo, da bi jim mogli ugasiti to zlato žejo.

Včasih se prikaže drzni srečolovec, klativitez, pustolov, ki dela srebrne in zlate načrte. Tak ima rad najvabljivejše opise; morda je v srečnem položaju, da more pokazati večje zrno ali kos čistega zlata (nugget, pepit), ali pa tudi sicer kako ne vsakdanjo najdenino.

Največji sovražnik vsem tem podjemam ni lakota ali žeja, ne velikanski medved ameriških gozdov, ne močni bliskoviti jaguar, ali v močvirjih prežeči krokodil, temuč Indijan, ki v belem pozna le roparja, človeka, ki domačina krivično iz dežele goni, iz indijanske posesti, v kteri so gomile njegovih velikih vojščakov, kočare (wigwam) njegovih rojakov, in v kteri so mu neštevne črede preživek dajale. Indijani, v moči podobni medvedu, v zvitosti pantru, dorasli vsakemu naporu in pomanjkanju prevrli jahači, izurjeni v vsakovrstnem orožju, v boju pripravljeni do največje žrtve in do najpredrznejšega napadanja, so taki nasprotniki, kakoršnih si strašnejših misliti ni. Molčeči pragozdi, nezmerjene trave, so priče njih junaških činov, kakor jih naše novošegno evropsko vojevalstvo pokazati ne more.

Torej bilo je leta 1830., ko so bili Arispani v veliki napetosti. Govorili so bili o neki odpravi, da bo imela toliko deležnikov, toliko nád in uspehov, kakor nobena poprejšnjih. Podjetnik je bil tujec. Španec, ki je bil prišel še-le pred dvema mesecema, don Estevan de Arečiza. Videti je bilo, da je ta mož že bival v deželi, vendar ga prej še nihče ni videl. Krajopisna znanja, natanka in točna, nazori o ljudeh in stvareh, očividno iz najboljših virov zajeti, so dokazovali, da mu Sonora nikakor ni neznana zemlja. Misliti je bilo, da je iz Evrope semkaj prišel z dobro preudarjenim načrtom, kajti vse, kar je storil, izdajalo je globoko premišljenost in prav vidni notranji sklad. Razpolagal je s takisto precejšnjimi kakor skrivnostnimi denarnimi pomočki, zakaj živel je sijajno, držal vedno odprto hišo, igral prav visoko, znancem denar posojeval, pa ga nikdar ni tirjal nazaj, in živa duša ni mogla povedati, od kod jemlje denar, da tako potratno živi.

Zdaj pa zdaj se je podal na majhno potovanje, ki je najdalje en teden trajalo. Na to se je zopet pokazal, pa nihče ni vedel, kje je bil, kajti njegovi služabniki, ki so bili jako dobro plačani, niso nikoli nič zinili o zadevah svojega gospoda. Njegovo imenitno bitje, njegova velikosrčnost in radodarnost pomogle so mu v Arispi brž do velikega upliva. V takem položaju mu ni bilo težko, odprave osnovati, o ktere pravem cilju se pa sam še ni izrekel. Le toliko je dal slišati, da pojde odprava na tak kraj, kamor doslej še noben beli ni prodrl.

Iz vseh delov dežele so vreli k njemu ljudje, ki so se je hoteli udeleževati, pripovedovaje si, da je že osemdeset odvažnih možakov na potu proti presidiju Tubak na indijanski meji, ki ga jim je bil don Estevan de Arečiza kot zbirališče odkazal.

O takem času je bilo, ko jezdec počasno skozi mesto prijezdi, ter zlasti poizveduje po stanovališču don Estevana de Arečize. Tja dospevši stopi s konja.

Obleka mu je bila oprsnik brez gumbov, odelo, ki se oblači skoro kakor srajca, in pa dolge hlače, oboje iz ustrojenega opekobojnega usnja. Te hlače, odprte od kolen do peta, so dopuščale, da se je videla noga, pokrita s koznino, po kteri je bilo polno raznoterih slik. Okorni črevlji so bili pritrjeni z bakrenordečimi okolenkami, za kterimi je tišal dolg nož z nožnicami. Pas iz rdeče kitajske tvarine, velik klobuk, preprežen z motozem beneških biserov, dajala sta slikovito opravo, ktere barve so s serapo (pledom), okolu njegovih ram viseče, popolno se slagale.

Strežaj pride ter prišleca upraša po njegovi želji.

»Je-li moči govoriti z don Estevan de Arečizo?« 

»Videl bom! Koga naj oglasim?«

»Ime mi je Petro Kučilo

Strežaj gre, pa se takoj vrne; odpre došlecu sobano, v kteri je bil mož, od Kučila iskani.

Don Estevan de Arečizo je bil ves tako napravljen, kakor da je kanil ravnokar odjezditi. Bil je človek več ko srednje postave. Oblečen je bil v temno modri dolman, ki je bil bogato okrašen s svilenimi opremi, ki pa je skoro ves zakrival beli žepni robec, s svetlomodro svilo tkani. Pod žarečim nebom služi belota takih opasnic, "pano del sol" imenovanih, kakor burnus Arabljanom v to, da se sončni žarki odbijajo. Na njegovih nogah, pokritih s polovnim safijanskim usnjem, je držal velik jermen, s zlatimi in srebrnimi lepšili okrašen, železne ostroge, kterih kolesca so se s svojimi peterimi dolgimi bodiči in svetlozvenečimi verižicami premikale s tistim srebrnim žvenketom, po kterem mehikanski jezdeci merijo hojo svojih konj. Manga (plašč), s zlatimi opremi bogato olepšana, krila mu je dolgo nožno obleko, po vsi dolgosti posejano z gumbi iz srebrne žice.

Prvotno črni lasje kazali so že pogoste bele niti, črnorjave obrazne poteze malikovale so onim ljudi, ki so mnogo časa preživeli pod vročim nebom: obdarjene so bile z ono gibkostjo, ki izdaja viharne in nebrzdane strasti. Njegove črne, živahne in nemirne oči so svetlikale pod koščenim čelom, od zgodnjih gubi prebrazdanim.

»Kaj hočete od mene?« praša Estevan prišleca, imajočega vso podobo mehikanskega bandita. Estevan ga meri z izvedljivim predirajočim pogledom, ki je hotel pogrezniti se mu na dno duše.

Kučilo je videl pred sabo človeka, kterega je takoj spoznal, dasi tudi se nista videla že toliko let.

»Kaj hočete od mene?« glasi se rezno prašanje.

»Sennor kapitano, tolikanj se čudim kolikor se veselim, da ste, da vas — —?« 

»Ime mi je don Estevan de Arečiza, ali pa tudi le Arečiza. pamtite to!« 

Kučilovim očem se zdani.

»Sennor,« dé Kučilo, »z imenom je, kakor z bojnim konjem; če mi enega ustrele, pa drugega zajaham. Je-li ni pri vas takisto?« 

Na Estevanu je bilo opaziti, da le trudoma zatajuje vzhajajočo srditost, vendar pa zveni glas njegov zdaj milejše nego poprej, tretjič prašaje:

»Kaj hočete od mene, don Petro Kučilo?« 

»Ničesar. Nekaj sem vam prinesel! — Veliko dragoceno skrivnost.« 

»Ko bi bila vredna kaj, pridržali bi jo záse.« 

»Ali jaz ne morem uporabiti njene vrednosti, zatoraj bi prosil vaše pomoči!« 

»No, v čem obstoji ta vrednost?« 

»V veliki bonansi, ogromni kos očivestnega zlata, kar je neizmerno bogastvo.« 

»Kje leži ta bonansa? Morda pač v vaši domišljavosti.« 

»Ko bi le tukaj bila, znal bi jo uporabiti, ž njo se okoristiti, na to se morete zanesti, sennor kapit — — ne, don Arečiza, hotel sem reči; a ker je istinita, ne umišljena, prava pravcata bonansa, ki je v sredini zemlje Apačev, to je moči dobiti jo le z odpravo, ki je dovolj močna, da se pograbi z Indijani.« 

»Oh! Je-li resno mislite, da sem človek, ki bo verjel taki bajki?« 

Kučilo se gane, kakor bi hotel seči po nož.

»Ali verjamete ali ne verjamete, sennor, to mi je morda vse eno. Toda varujte se, da mi razžalitve ne zabrusite! Razloček je med krovom ladije, kjer kapitan vse velja, pa med slobodno Senoro, kjer vsaka neprevidna beseda velja nož ali kroglo.« 

»Pa! Krov ali Sonora, jaz povem svoje mnenje. Sicer pa, da stvar enkrat za vselej poravnava, vam bo drago, če vas poznam le kot Kučila, kakor se zdaj nazivljete. Podobno tudi jaz za-se zahtevam, če hočete, da bode najuno nepričakovano snidenje hasen imelo. In zdaj mi povejte odkritosrčno in brez pridržka, kaj hočete pri meni!« 

»Ne prinašam vam nikakih lažij, nego čisto resnico. Poznam bonanso, ki bo dajala neizmerno možnost, kdor jo bo znal izkoriščati in rabiti.« 

»Kje je ta bonansa?« 

»Ne čutim se dolžnega, da bi to povedal. Le številna družba sme upati, da bo zlato vzdignila. Jaz sem si vse prizadejal tako družbo zbobnati, pa vse je zastonj. Na to sem pa zvedel, da neki don Estevan de Arečiza v Arispi zbira velikansko odpravo, ter sem izdal svoja najzadnja sredstva, da semkaj pridem, vam skrivnost ponudit.« 

»In zgodba te bonanse?«

»Morate vedeti, gospodstvo, da, odkar sem se vrnil iz Evrope, pečam se z obrtom gambusinov. Veliko dežela pod nebom sem že preiskal, ter videl zlata, ki ga pač še nikoli ni videlo človeško oko.« 

»Zlato ste videli, pa ste ga pustili?« 

»Ne rogajte se, don Estevan! Videl sem zlatišče, ki je tako bogato, da kdor ga ima, ničesar na svetu ne potrebuje, zlatišče, tako bogato, da mora ž njim zadovoljen biti najnenasitljiviši lakomnež, zakaj toliko je to zlatišče, da je moči ž njim kraljestvo si kupiti.« 

»Ali kako ste pa odkrili in pa našli ta zlati kraj?« 

»Je-li ste čuli kdaj ime Markos Areljanos?« 

»Seveda. Pravijo, da je najglasovitejši gambusino mehikanski.« 

»No, dobro. On je bil, ki je še z enim gambusinom našel to bonanso, ali ko sta si del zlata lastila, zasledé ju Indijani ter napadejo. Tovariš je moral zlati pogled s smrtjo plačati. Markos Areljanos pa je utekel le z velikim trudom. V Tubaku se snidem po naklučju ž njim. Ponudi mi, naj drugič poskusiva; jaz sprejmem ponudbo, pa se podava na pot. Srečno dospeva v "zlato dolino", tako je mesto imenoval. O nebeške moči! vi, don Estevan, bi bili morali zraven biti, da bi bili videli, kako so ti kosov zlata v solncu se svetili! K najuni nesreči tudi midva nisva mogla drugega, ko pogled na zlatu pasti. Kraj je svet Apačem, tamkaj so postavili gomilo svojemu najslavnejšemu glavarju, morala sva bežati; sam sem se vrnil ... ubogi M. Areljanos; neskončno sem ga miloval! Zdaj pa, no dobro, skrivnost te "zlate doline" vam prodajam. Vam prodam skrivnost, svojih pravic na to zlatišče pa ne prepuščam. Vam, glavi odprave, pojde ena petina. To je sam na sebi že precejšen del zaklada ako pa računate, da izmed osemdesetih se jih bo vrnilo le nekoliko, ostane drugim še toliko, da bo mogel ostanek svojih dni ugodno preživeti. Jaz pa zahtevam razen primerne svote ko ceno za skrivnost, desetino plena kot vodja odpravi, kajti jaz vam bom ob enem vodja in porok.« 

»O stvari mislim jaz takisto. Koliko zahtevate za svojo skrivnost?« 

»Zahtevam le malenkost. Desetina, ki mi jo boste prisodili, mi je zadostna, ker se teh meni ne pristopnih zakladov ne morem sam polastiti. Vaše gospodstvo mi bode potem namestilo stroške mojega oboroženja, ki jo cenim na 500 pijastrov.« 

»500 pijastrov? Res, pametnejši ste nego sem mislil, Kučilo, in to mi daje zaupanje v vaše besede. Imejte torej 500 pijastrov pa desetino plena.« 

»Bodi plen kolikoršenkoli?« 

»Kolikoršenkoli bodi, imate mojo besedo; kje je zlata dolina?« 

»Onstran presidija Tubak. Vaša odprava naj izhaja od Tubaka, potem vam ni treba poti premeniti. Videl sem zlato s svojimi očmi, dotekniti se ga nisem mogel. Videl sem po stotu težke kosove čiste rude, in je vidim še zdaj v vsakih sanjah.« 

Te besede je govoril Kučilo z vso besnoto prevarjene lakomnosti. Don Arečiza ni mogel dalje dvomiti o resnici rečenega. Don Estevan de Arečiza uzame na to iz majhnega pa težkega predala mošnjo iz jelenine, ter odšteje Kučilu 32 kvadruplov, to je nekaj več ko 500 pijastrov. Kučilo spravi zlato ter govori: »Prisegam pri Bogu, da bodem govoril resnico. Deset dni hoda severozapadno za Tubakom se pride k panogam pogorja, ki ni težko razločiti, zakaj debela megla pokriva njegova temena noč in dan. Poleg tega pogorja teče rečica, v ktero se druga izliva. Na iztoku teh voda se vzdiga strmina (grič), na ktere vrhu je glavarjev grob. V gričevem vznožju je pa jezero in zraven ozka dolina. To je ona "zlata dolina", kamor je voda sprala neskončne zaklade.« 

»Smer tega pota je lahko pomniti?« 

»Tem težje pa je slediti ga. Suhe puščave, skozi ktere je iti, so najmanjša napotja. Indijanske čete se gonijo vsaki hip po teh stepah. Glavarjevo groblje jim je predmet praznovernega častja in stalni cilj njihovega potovanja. Na enem takem romarskem potu so zasačili mene pa Areljana.« 

»Tisti Areljanos, je-li skrivnost le vam odkril? Ni-li imel nikakih sorodnikov? Morda žene?« 

»Ravno včeraj na potu sem izvedel, da mu je žena že umrla. — Pa, enega sina.« 

»Sina? Ta vé prav gotovo za skrivnost!« 

»Ne verjamem ni ga bilo doma, ko se je bil vrnil Areljanos. Sicer je tudi le posinovljenec, ki ne pozna ni očeta ni matere.« 

»Na vsak način potomec kakega siromačina iz te pokrajine.« 

»Nikakor ne pritepel se je iz Evrope, in je bržkone rojen na Španskem.« 

»Ah, na Španskem?« 

Don Estevan de Arečiza poostri sluh.

»Tako nekam je pravil poveljnik angleške vojne ladje, ki je leta 1811 v Gvajmas priplula. Ta otrok, ki je govoril španski in francozki, ki je bil sovjet v krvavi bitki s francozkim kutrom (brzo ladjo). Neki mornar, ki je bil brez dvoma njegov oče, in za kterim je otrok zmeraj plakal, je bil takrat ali ubit ali pa je kam pobegel. Poveljnik ni vedel, kajbi z otrokom začel, na to ga vzame Areljanos k sebi, ter naredi iz njega moža, kajti kakor je še mlad, vendar že slovi ko rastreador (sledonajdec), ki nikdar poti ne izgreši, in pa konjokrotivec ki ga mora poslušati celó najdivjejša živina.« 

»Kako mu je ime?« 

»Tiburcio Areljanos.« 

»Je-li ste ga videli?« 

»Ne, pa slišal sem temveč o njem.« 

»Ne menite li, da nam more ta sledonajdec, ki nikdar ne zajde, nevaren biti, ta drzni konj okrotitelj, če vé za skrivnost svojega imennega očeta?« 

»Kaj premore eden proti osemdesetim?« 

»Pa res! Sicer smo s svojo kupčijo na čistem, drugo bodočnost pa prepuščajmo. Sklenil sem bil v treh dneh v Tubak iti, pri izpremenjenih okolnostih pa odločujem jutrašnji dan. Vi se boste pridružili mojemu spremstvu, dotlej boste pa v moji hiši mesto našli. Oskrbite se torej s potrebnim orožjem, sicer bi bilo prepozno.« 

Drugo jutro se zbere vse prebivalstvo arispansko, da vidi odhod don Estevana Arečizkega. Družba je sestajala, razen Estevana, iz le šesterih oseb, in vendar jim je bilo potrebno konj črez trideset glav, da kolikor mogoče hitro prevalé veliko daljavo med Arispo in Tubakom.

Ti konji so plemena, vaj enega svobodno se klatiti po neizmernih pašnikih. Če so dvajset hodnih ur brez hrane prebrzali, so zmeraj še takisto čili, kakor bi bili še-le iz hleva izpuščeni. Kadar treba prehoditi velike daljave, jih izmenoma presedlavajo ter potujejo ž njimi ravno tako hitro, kakor v Evropi s pošto, kjer se pri vsaki postaji upregajo čili konji.

Pot je šla najprej proti vasi Huerfano, tri dni hoda oddaljeni. Tukaj se je bil motal žalostni dogodek med dvema osebama, ki sta bili omenjeni že v pogovoru med don Estevanom pa Kučilom.

Pod streho male pa snažne koče ležala je stara ženska, ktere obličje je imelo skoro oni izraz, ki ga hipokratičnega imenujemo. Pred njo je klečal lep mladenič, v usnjeni noši gambusina, na čigar desnem licu je bila tenka poteza, kakor od ureza, majhen sled pustivši. Žena je bila roke položila na njegovo obile kodre ter govorila s tihotnim prisiljenim glasom:

»To je torej skrivnost, ktero mi je oče poveril, preden je svojo zadnjo pot nastopil. Povedala sem ti jo, ker se ni povrnil, in ker ti more zlato pri tvoji ubožnosti mnogo koristiti.« 

»Ali pa ne poznate imena tistega človeka, s kterim se je bil v Tubaku zvezal?« 

»Ne vem, kako se mu pravi.« 

»Jaz sem poizvedoval, pa ničesar izvedel, razen da malo šepa, in da jaha konja, ki se izpodtika.« 

»Našel ga pa vendar boš, Tiburcio! Ti si najboljši sledonajdec na dolgo in široko, in če ga hočeš imeti, ti ne bode odišel. Je-li veš, kaj pismo pravi oko za oko, zob za zob, kri za kri? Tiburcio, jaz odhajam v drugo življenje. Varuj se hudega, delaj dobro, a ne boj se nikogar. Morilca pa bo dohitela zaslužena kazen.« 

Na to ženica leže, od govorjenja utrujena, ter zapre oči. Mladenič jo motri z ljubeznjivim pogledom, v očeh pa so mu stale velike solzne srage, ko se čez njo skloni, da ji poljubi ovelo roko.

»Mati! Slišite mati!«

»Kaj želiš še, moj Tiburcio?«

»Zahvaliti se vam hočem za veliko in mnogo ljubezen, ki sem jo nahajal pri vas.« 

Srečni smehljaj drkne čez njeni ustni.

»Obilo si jo nama platil. Bog daj, da bi ti mogla povedati pravo tvojo mater.« 

Dasi je bila tako blizu smrt, ki je svoj pečat pritiskala na otrpujoči obraz bolnice, so vendar v mladeničevi duši vzhajali spomini, kazaje mu v daljavo. Bili so ti spomini edina last njegova, ktere je bil prinesel v hišo gambusinovo, in ktere je skrbno varoval in držal. Videl je, kako se je sklonil čezenj mil obraz kakor angela, na to se je čutil v naročju divjega človeka, ter slišal strel; tudi noževo ostrino je menil čutiti, ki mu je šla preko lica. Potem je videl neizmerno veliko vode, ter je bil jako dolgo v ladiji. Strašno velik mož ga je v ladijo prinesel, pa ta mož je bil tako ljub in dober, da sta se imenovala oče pa sin. Še danes je videl, kako ga ljubeznjivo in milostno pogledujejo oči tega moža, in da je bil na to enkrat k njemu prišel s krvavimi rokami pa divjim pogledom rekoč: »Moli, sinko, moli; smrt je blizu!« Strašanski krik mu reče še danes po ušesih, in nato ga je zapustila zavest. Naposled se je našel v hiši Marka Areljana.

»Tiburcio, moj sinko!« 

Mladenič vzravna pobešeno glavo, pa vidi, da je bolnica v zadnjih pojemljajih.

»Ljuba mati moja!« 

Rekši pritisne svoji ustni na njeno, s znojem oblito čelo, ter jo prime za mrzle roke, kakor bi jo hotel zadržavati od velikega stopaja, ki ga je imela storiti.

»Bog te blagoslovi zdaj in vsikdar. Le kaznuj hudodelca,« pojemajoča mati.

Besede so ji prihajale iz ust le tihotno, in vedno le v večjih presledkih; njeno telo strepetava, le še en silovit gibljaj, zadnji, in preminola je.

Dolgo je klečal Tiburcio, moleč poleg njenega ležišča, na to ustane, ter pokliče sosede. — V onih krajih je živi prisiljen, kolikor mogoče hitro od svojih rajnih se ločiti. Priroda se kaže silovitejša in nepotrpežljivejša nego v zmernem pasu. Človeku ne privošči odloga, plačujočemu ji davek. Grob so pripripravili še tisti večer, in že drugo jutro je pokrivala zemlja edino bitje, ktero je Tiburcio, sloveči sledbar, imel na svetu.

Ogleda se Tiburcio v siromašni bambusovi koči, v kteri je stanoval s svojimi zdaj umrlimi »stariši«. Ležišče od kož, siromašna mrežna postelj, konjska lobanja, ki je služila za sedalo, to je bilo vse, kar je bilo v njej. Bila je ta koča premajhna, preozka njegovemu deloželjnemu duhu. Gnalo ga je zmeraj ven v puščavo, s pustolovstvom bogato. Zdaj mu koča ničesar ni ponujala, kar bi ga mikalo, zadrževalo. Stopil je venkaj, na plano, kjer je bilo njegovo največje bogastvo, ki ga je imel: konj, kteremu ga ni bilo enakega. Rezgetal mu je veselo nasproti. Ker je bil zdaj sam na svetu, pobere borno ostalino, pa stopi h konju, ter ga osedla. Pogumno, nadepolno pihaje si drgne konj glavo ob Tiburcijeve rame.

»Le potrpi le, vrlinko moj, edino moje, ki si mi ostalo. Greva proč, tja v gozd, v savano, v travano. Svojo ból moram nesti venkaj, v divjo samoto, ondu jo moram pokopati, kjer je nobeden več ne najde. Iskati moram nevarnost, ki dušo krepi, telo jekli, nevarnost, šepavega moža, čigar konj si izpodtika.« 

V kratkem je bila vas daleč za njim. Bil je sam, nihče ga ni motil mislečega, toraj je mogel zbrano misliti o svojem položaju in o svoji prihodnosti.

Mati mu je oporočila povest o neizmernih zlatih zakladih toda bogastva ta so ležala v sredi Apačev, in sam jih ni mogel vzdigniti. Ali naj se komu zaupa? Ako je ta pot edini, po kterem se dospé do cilja, treba je bilo brž po njem kreniti, kajti morilec Marko Areljan je gotovo ukrenil, kar je mogel da "zlato dolino" prej ko prej izprazni. Načrt za načrtom se poraja v Tiburcijevi glavi, toda pri bližjem ogledu ni se mu nobeden zdel raben in izpeljiv. Zlato je moral imeti na vsaki način, pa ne radi zlata samega, teme da bi mogel s pomočjo dragocene rude posvetiti v svojo preteklost in svoj rod.

Tako preteče dan v brezuspešnem preudarjanju in razmotrivanju. Hitri konj ga je bil daleč prinesel, globoko v divjavo, kjer si je moral, preoddaljen od človeških stanovališč, prenočišče narediti pod milim nebom.

Solnce je že zatonilo na zapadnem obzorju in svetloba dné se je umikala temini mraka. Postoji s konjem, ter se ozira za prostorom, ki bi imel k počivanju potrebne lastnosti. Zdajci se mu zazdi, da vidi v daljavi nektere črne pike, ki se gibljejo poprečno čez njegov pravec. Poostri pogled, pa opazi štiri jezdece, ki so v počasnem tempu jahali po travi do kolen visoki. Tiburcio je bil z divjo stepo le predobro seznanjen, da ne bi bil vedel, če hoče sam varen biti, kako jim mora slediti, ter se seznaniti o njih osebah in o svrhi njih pota. Čakal je, da so izginili za valovičastimi vzvijaji travane, potem pa konja požene v dir.

V četrt ure je bil dospel do sledu, ter zjahal, da sled preišče.

»Trije možje pa ena dama!« dé začuden. »Ni dvojiti, zakaj trije konji puščajo za sabo navadne križne sledi, četrti pa je šel kakor damni konji. Kdo bi bili neki ti ljudje? Kaj so ...« 

Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči:

»Moram za njimi, na vsaki način.« 

Bilo je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dali tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran.

»Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost.« 

Zopet zasede, ter gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti.

Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok.

Pogleda in prepri?a se, da se ni motil. Visok, lep mož, v noši bogatega haziendera (posestnika pristave) je stal pri ognju, poleg kterega je na razprostrtem ponču (štirivoglati plašč z odprtino v sredi) počivalo mlado dekle. Prijazni njen obrazček se je svetil pod uplivom plamenov v rožni žarečnosti. Dva vakvera sta konje osedlavala.

»Je je, don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva moža?« 

Tako se je bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled videti; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi.

Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le predobro. Bila sta od Kanade pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-hend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih državah Seng-mel, v Mehiki in pri Apakih pa el-Mestizo. Da se bomo lajže umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik, njegovemu sinu pa Mešanik.

So beli, ki so usvojili divje življenje indijansko, in tako odpali od omike. Ženili so se z Indijankami, ter rodili križno ali mešano pleme, kterim pravijo Mestizi, in ktero pleme podeduje pregrehe belih pa rdečih ljudi, ne pa njih kreposti. To mestizno pleme je neutrudno ropajoče, kakor divjaško, je strašno v rabljenju strelnega orožja, kakor njih očetje, ob enem omikani in ljubeznjivi; govoré jezike svojih očetov in mater, ter so vedno pripravljeni upotrebiti svoje znanosti in zmožnosti, da prevare tako Indijance kakor bele po takem so ti Mestizi strahota puščave in najgroznejši sovražniki, ktere je srečati moči. Rdečoročnik pa Mešanik sta bila najhujša med njimi. Sposobna za vsako hudobijo, nepresegljiva v telesni moči in spretnosti, postopala sta, kjerkoli sta se pokazala, ko brezozirna zapovednika, in gorjé mu, kdor se je predrznil, upirati se njima: bil je pogubljen, naj si je bil Indijan ali beli. In kakor nista imela ne sočutja, ne ljudomilega srca do drugih, tako sta živela oče pa sin, tudi med sabo v groznih razmerah, in pripovedovali so o prizorih, da so se človeku ježili lasje.

»Ali jih poznaš, stariha?« praša na tihem Mešanik.

»Poznam! don Avguštin bogáti je,« odgovori Rdečoročnik.

»Je-li hočeš denarja, mnogo denarja?« nadaljuje sin.

Travanski tolovaj kimne smejaje: a v tem smehljaju se je izražala vsa grozota njegove zavržene duše.

»Uzemi tukaj puško, pa hajd, da bova gotova. Na muho uzamem tukaj desnega, ti pa onega na levi!« dé Rdečoročnik sinu.

Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ostane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mošanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene. Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja.

»Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči!« 

»Tiburcio Areljanos!« uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene?« 

»Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti!« 

»Ah, kaj mogoče? Brž človeka, brž naprej!« 

Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma.

»Kdo sta?« upraša don Avguštin.

»Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku?« 

»O teh dveh ,hudičih travane'? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča.« 

»Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta!«

»Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio?«

Uprašani kimne pritrdivno.

»Srečal sem ju le samo enkrat,« dé Tiburcio; to je bilo gori ob Velikireki (Rio grande). Nisem imel ž njima sicer nič opraviti, pa njijuna obraza sem si dobro zapomnil. Sledovnik (rastreador) jima pride lahko na sled, kakor se je tudi zdaj zgodilo. Šel sem za vami po sledi, ki sem jo našel zunaj v travani, ter sem videl, da se vaša pot spaja ž njijuno. Tukaj sta ležala v zasedi, sklenila sta: umoriti vam pastirja, da Rozalito ujameta, pa odkupnino tirjata. Tisti hip pa, ko sta hotela streliti, podrl sem ju.« 

»Tiburcio!« uzlikne deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami!« 

»Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke ,hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku.

»Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam stoji odprta vsaki čas in za vsako pomoč. To le dobro znajte, Tiburcio Areljanos!« 

»Storil sem le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju.« 

»Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali.« 

»Kaj začnimo pa s tolovajema?« praša Avg. Pena.

»Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; »ne smemo ju izpustiti izpred oči.« 

Še-le ko je ogenj osvetljeval trupla ujetnikova, videl je don Avguštin, s kakima grozovitima sovražnikoma da je imel opraviti. Stari Rdečoročnik, doma od severa Zveznih držav, je bil že v svoji mladosti izmed najsilovitejših divjelovcev in strelcev. Divje življenje mu je kosti uželezilo, kite ujeklilo, ter ga storilo doslej nepremagljivega nasprotnika. Njegov sin Mešanik ga je še presegal. Rešene štiri osebe so stojé motrile zvezanca z onimi čuti, s kterimi gleda lovec na premaganega leva.

»Tiburcio, vi ste najboljši sledovnik pa jezdec v Sonori; tukaj pa ste se pokazali mojstra,« reče don Avguštin v eni sapi, oddihovaje si. »Vraga nista bila še od nikogar premagana!« 

»Da sta me bila opazila, bi bil izgubljen, kakor vsaki drugi, sennor. Človeka od zadej potolči je slabo mojsterstvo.« 

»Dobro ste ju pa vendar zadeli. Ne ganeta se, kakor bi bila mrtva.« 

»Mislite?« poprašuje smeje Tiburcio . »Stavim svoje življenje, da sta pet minut v popolni zavednosti, in da sta čula vsako besedo, ki smo jo govorili. Ta vrsta mrčesov ima veliko trdoživost. Da naši jermeni niso tako ostri in trdni, ,hudiča' bi bila zdavnej svobodna: ker pa ne vidita, da bi bilo mogoče nam ujiti, delata se mrtva.« 

Tiburcio se pripogne, ter pobere dolgo, nenavadno težko puško Mešanikovo.

»Ta puška je, izuzemši eno samo, najboljša, kar jih je med kanadsko in hondursko deželo. Ima ceno, ki jo more poznati le lovec, in odslej bo ta puška moja.« 

»Pes!« zaškrtne iz Mešanikovih ust.

Tiburcio se zadovoljno smeji.

»Je-li vidite, sennor Pena, da sta živa! On bi puške ne prodal niti za deset jezer zlatnikov, in zdaj jo mora zastonj dati, to mu pomaga k besedi. Le ena sama puška je še, ki je tej kos, in ta je najti gori v Skalinah. Ona puška je last kanadskega medvedolovca, Rdolesa, ki je v pajdaštvu z nekim Špancem smrt prisegel vsi divjačini in pač tudi vsakemu Indijancu. Pravijo, da je velikan, ki bivolico s pestmi podre, in kteremu noben človek ni kos, kakor daleč sega trava, nikdar ni mimo strelil. Rdeči ljudje ga imenujejo Velikega orla, njegovega tovariša pa Treskavca. Pri vsakem nočnem ognju tam preko Velikereke si pripovedujejo o njegovih junaških dejanjih in kadar poči njegov strel v gozdu, pozna vsako uho nevarljivi zvenk njegove puške. Indijan trepeta, pošteni beli pa, ki ima dobro vest, se raduje, da more biti v varstvu njegovem.« 

Še enkrat se prepriča Tiburcio, da-li so lasi zadostno trdni, s kterimi sta bila ujetnika povezana, potem pa je gledal, kako je pristavnikova hči slastno sestavljala razna jedila, ktera je Avguštin iz jahaške torbe jemal.

Tudi on ni mogel očesa odvrniti od ljubkega bitja, ki je tukaj blizu dveh tako strašnih človekov, pod njegovim in njenega očeta varstvom gospodinila, kakor bi bila v navadni okolici, v varni domači hiši. Tiburcio ni bil neznan na pristavi, temuč je bil že pogostoma tamkaj, ker je don Avguštin izkazoval celó v teh krajih redko gostoljubnost. Vedel je, da pravijo deklici "zvezda sonorska", in čutil se je srečnega da ji je skazal ne prav navadno uslugo.

»Tiburcio, pojdite, pa udeležite se našega jela!« reče pristavnik. »Brez vas bi gotovo ne mogli večerjati.« 

»Kako je to, sennor Avguštin, da se zaradi gospodične niste ognili toliki nevarnosti?« 

»Moral sem tjakaj v haziendo del Emenda, in ker ima Rozalita prijateljico tamkaj, ni prej mirovala, dokler ji nisem dovolil, da sme z mano iti. Napada nisem mogel slutiti, ker na tem potu smo bili prav velikokrat, pa že nikdar nismo bili v nevarnosti.« 

Ko so bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa privoveduje o dejanjih Velikega orla in Treskavčevih. Rozalita je poslušala pazljivo in ko je bil končal, je dejala:

»Da nisem to, kar sem, ne hotela bi drugega biti ko lovec, čigar ime bi se glasilo pri vsakem nočnem ognju. O vas se pač tudi pripoveduje, kaj ne Tiburcio?« 

»Nadjam se. Mešanikova puška delala mi bode glasovito ime.« 

»Kaj je res tako izvrstna?« 

»Le pazite, sennorita!« 

Tiburcio uzame puško, potegne tanko vejico iz ognja, ter reče pastirju:

»Pojte dvesto korakov od todi, pa usadite vejico v tla; s kroglo jo bodem prav v sredi pod ogorino razstrelil.« 

»To je nemogoče!« méni pristavnik.

Tiburcio ne odgovori, ali malo trenotkov za tem poči strel, ki mladiko raztrga na označenem mestu.

»Tako!« dé Tiburcio:to se ne naredi z vsako puško. Zdaj pa lezite spat. Jaz prevzamem prvo stražo.« 

»Jaz pa drugo, vsaki po eno uro,« seže v besedo don Avguštin.

Ko so se bili ulegli in v odeje zavili, stopa Tiburcio po okolici, da-li je vse varno. Na to se vrne k ognju, kjer sede poleg ujetnikov.

Ta dva sta ležala še zmerom brez spanja na tleh, in le njijune včasih se odpirajoče oči so kazale, da tudi onadva bedita. Noben spečih se ponoči ne prebudi, in še-le ko je zora prihajala, odpre pristavnik oči. Videvši svitanje dneva, skoči pokoncu.

»Kaj bomo naredili pa s ,hudičema'?« praša don Avguštin.

»To bodi prepuščeno vaši odločbi.« 

»Smrt sta pač zaslužila,« Avguštin.

»Gotovo; pa ne le zaradi nas, nego stokrat že zaradi poprejšnih grehov.« 

Tudi pastirja sta tega mnenja, vendar pa je Rozalita za njiju govorila, in tako se odločijo možje, ki pač tudi resno niso mislili izvršiti tako ostre sodbe, da bodo ujetnika osvobodili.

»Da se pa pri tem ne podamo v novo nevarnost, ne smemo jima pustiti nič orožja,« predlaga pristavnik.

»Oprostite, sennor,« ugovarja Tiburcio, »to bi se reklo tukaj v travani ju vendar-le obsoditi na smrt.« 

»Kako to mislite, dragec?« 

»Orožja potrebujeta, da se preživita. Le meni pustite za to skrbeti, da se bomo ognili vsaki nevarnosti. Na pristavo morete dospeti do večera, in potem ste popolnoma varni. Jaz pa tukaj ostanem, ter jima dam svobodo o času, da vas ne moreta doteči.« 

»Ne, tega pa jaz ne dopuščam,« odvrne Rozalita, »kajti na tak način jemljete vso nevarnost le na-sé.«

»Ne skrbite zamé, gospodičina Rozalita! Stvar čem tako uravnati, da se mi nič zgoditi ne more.« 

»Če res tako znate, dobro, pa storite po volji, toda le pod to pogodbo, da nas prej ko moči na pristavi poiščete, kjer bomo priliko imeli, bolje se vam zahvaliti, kakor je tukaj mogoče.« 

Tudi pristavnik izreče to željo.

»Pridem!« zagotavlja sledonajdnik, svoji prijateljici v sedlo pomagaje.

»Ali tudi skoraj?« upraša don Avguštin.

»Mislim, da skoraj.« 

Tiburcio se obrne k jetnikoma. Od sinoči se nista ganila, ničesar užila, in razen vzklica »pes« niti besedice slišati dala. Toda v njijunih obrazih je bila brati razkačenost, ktere nasledki bi bili gotovo strašni, ko bi bila priložnost dobila, maščevanju svojemu zadovoljiti.

»Hočeta piti?« upraša ju Tiburcio.

Nobeden ne odgovori.

»Ali morda grižljaj mesa?« 

Obadva molčita.

»Dobro, kakor hočeta. Namenil sem vezi vama olajšati, ter vama dati več svobode. Zdaj pa to opustim.« 

»Vem, kaj mi od vaju preti, zatorej bom nekoliko previdnejše z vama ravnal. Puška je odslej moja last to je edina kazen, ki vaju zadeni. Mesto nje pa vama svojo puščam. Kar je vajunega, dejal sem tja pod sumahov grm. Ne bo vama težko, tja se priplaziti in z nožmi si jermena razrešiti.« 

To rekši, zapusti kraj, kteri bi bil brez njegovega prihoda usodovit štirim ljudem s pristave. Nobenega glasa, nobenega pogleda mu roparja še nista vrgla; dobro je vedel, da si je v njima pridobil dva strašna in nespravljiva sovražnika.« 

Odtodi pa do pristave še ni bil pičel dan hoda. Pot je vodila skozi šumovite gozde. Gozdovje se je razlegalo skoro do pristave, za ktero so ležala obdelana selišča k nji spadajoča. Nepregledna koruzna polja in ogromne sadbe oliv širile so se daleč na okolu, in znano je bilo, da je don Avguštin Pena izmed najbogatejših posestnikov v sonorski deželi.

Pristava sama je bila, kakor vsa takošna poslopja, ki so blizu indijanskega sveta, in torej napadom klateči drhali izpostavljena, pol kmetija pol trdnjava. Z opeko in sekanim kamenom sezidana, obdana s pomoljem, s tarčami previdenim, s trdnimi težkimi vratini oskrbljena, taka je mogla prav lahko prenašati obleganje sovražnikov, ki v vojevanju niso bolj izurjeni od sosednih apaških rodov. Na enem vogalu se je vzdigal stolp, tudi iz rezanega kamenja postavljen, in tri nadstropja visok. V slučaju, da bi bilo glavno poslopje po sovražniku uzeto, bil bi mogel služiti kot nepremagljivo zavetje. Vrhu tega so obdajale to poslopino močne ograje, iz kolov in palmovih debel. Zavarovana so bila tudi stanovališča poslov, služajev, pastirjev in gostov, želečih mimohodne gostoljubnosti. Zvunaj tega kroga je stala nekaka vasica, broječa okolu trideset koč, v kteri so prebivali dninarji, delavci z družinami, od pristavo povsem odvisnimi. Ti ljudje so mogli o dnevih nevarnosti v pristavi najti zavetje, ter so tudi posadko pomnožili.

K pristavi so šteli bogate rudnike zlata ne daleč od nje ležeče, in pa neštevne črede velikih in drobnih goved, bikov, konjev, mul, pasočih se po velikih travnikih, ali pa svobodno podečih se po velikih gozdovih.

Pristava je bila pogosto obiskovani kraj, ker je bila ob cesti, Arispo vežoči s Tubakom. Seveda, pri besedi cesta, ne sme se misliti na naše slovenske ceste, zakaj ta pot je le mišljena, ker je vsakemu potniku prosto si izvoliti kterikoli pravec.

Dan hoda od pristave je bila Poza, kraj, ki je dobil svoje ime od tamkajšnjega vodnjaka, leto za letom polnega vode, kar je velika redkost v ondotnih vročih krajih. Tukaj so se potniki ustavljali, dasi ni bilo nobene koče blizu, delaje si prenočišča. Tu so nahajali oni in njih živali krepivne mokrine, brez ktere bi bili usahnili. —

Nekaj večerov po zgoraj povedanih dogodkih je gorel na Pozi svital ogenj, obsevajoč šestero oseb, okolu ognja polegših. Sedmi, v kterem takoj izpoznamo don Estevana de Arečizo, je sedeval nekoliko proč na sedlu, vzetem z njegovega konja, v zrak pihajoč umetne kroge, ki jih je znal delati iz dima svoje smodke.

Možje, kaj pa da, so se pogovarjali o bogastvu, kteremu gredó naproti, in razgovor je bil toliko živahen, da niso opazili prihoda tridesetih konjev, ustavivših se skoro prav pred ognjem.

»Benito!« veli don Estevan, »poglej nu, kaj je živalim.« 

Benito, služaj Estevanov, se stegne na pol, ter izvedavo gleda po konjih.

»Virgen santa! Je-li ne vidite zježene grive in plašno svetečih se oči? Mora že biti kakošna nevarna živina blizu!« 

In kakor da se imajo njegove besede takoj potrditi, čuje se s strani globoko zamolklo mrmranje, naglo prehajajoče v više glasove, v kterih je izpoznati strašno rjovenje.

»Jaguar je tukaj, jaguar!« 

Kakor bi bilo treščilo, tako se družba prestraši. Estevan ostane sicer na sedlu sedeč in hladnokrvno dalje kadeč, tako miran, kakor bi bil slišal glas domače mačke. Drugi pa so se nehoté stiskali, brezglasno poslušali, gledajoči tja, od koder je prihajal glas.

»A kaj,« pretrga nekdo tihoto, »kdo se bo bal? Jaguar nikogar ne napade, razen če je ranjen. Še nad konja si ne upa, k večjemu zagrabi kako žrebe, ki se s kopiti ne zna braniti.« 

Govornik je hotel srce in pogum dajati bolj sam sebi nego h drugim.

»Je-li poznaš jaguarja, Baraha?« povpraša služabnik, ki ga je bil Estevan poprej poklical.

»Jaz pač še nobenega nisem videl,« odvrne Baraha.

»Potemtakem moraš molčati! Povem ti, jaguar naskoči najmočnejšega konja, jahajoč ga utrudi in potem mu iztrga goltanec. Jaz sem ga videl pogostoma, in dokler sem bil konjski pastir, sem izgubil najboljše konje,« zatrjuje Benito.

Rjovenje se zopet zasliši, pa silovitejše in bližje.

»Uzemite orožje v roko,« zapove don Estevan.

»To je nepotrebno, sennor,« odvrne Benito. »Dajmo rajši ogenj povekšati. To je najboljše sredstvo, da zver odpodimo. Poglejte pa tudi po konjih, če so tesno privezani, če ne se bodo odtrgali, pa šli.« 

Na to vrže Benito nekaj vej v ogenj, Baraha pa konje skrbnejše pritrjuje. Živali poznajoče, kolika je nevarnost, so se tresle po vsem životu.

»Tako, naj gori, zdaj je skoro tako svetlo kakor po dnevu, in zverina se ne bo upala prestopiti. Sicer pa, če jo muči žeja, moram reči, da ...« 

»No, kaj moraš reči?« zaskrbljeno popraša Baraha.

»Da se tudi ognja ne plaši. Najpametnejše je, da mu s pota gredó. Te živali zmeraj več žeje trpé nego lakote,« pravi konjar.

Zdajci se oglasi votlo rjovenje, pa .... resnično, z nasprotne strani mu odgovarja drugo rjovenje.

»Žejen je ta vrag!« krikne Kučilo.

Daleč pred njimi se začuje kratek a poln glas, ki ga je Benito izpoznal, da je jaguarjev.

»Kaj je bilo zopet to?« povprašuje Baraha.

»Kaj je bilo? hm — lev je, puma!« 

»Tristo črnih, potemtakem je celo peklo proti nam izpuščeno!« jezi se Baraha. »Rajši bi bil, ne vem kje, le tukaj ne, na tej predrenski Pozi!« 

Tudi don Estevana je malo poskrbelo, kajti primeknil se je bližej k ognju, pa za puško je prijel.

Ta hip se slišijo brzi koraki, in kakor bi bila iz tal prirastla, stojita dva človeka pri ognju, gorostasna, kakor potomca iz mrtvega rodu velikanov. Eden njiju je bil pravi velikan, in vendar ga je drugi presegal za vso glavo.

»Dobro srečo, gospoda!« pozdravi zadnji. »Ali bi ne izvolili ognja malo pogasiti?« 

»Ognja ...? kaj? ugasniti?« upraša Baraha ves prestrašen. »Kaj ste ob pamet, sennor?« 

»Jaz? ob pamet? čemu?« 

»Ker potem nas bosta požrla, lev pa tiger!« 

»Prav zato, da vas ne požreta, ugasnite ogenj!« 

»Kdo ste vi? kaj delate tu v Pozi?« upraša don Estevan.

»Meni pravijo Rdoles.« 

»Rdoles!« klikne Benito skočivši kvišku. »Torej vi ste Veliki orel?« 

»Da, jaz sem, če vam je prav.« 

»In ta tukaj je Treskavec?« de Benito.

»Santa Laureta, dobro ste pogodili!« izpregovori manjši velikan.

»Dajte, ugasnite, ogenj v imenu božjem, recite don Estevan!« kliče Benito. »Vem, kaj hočeta možaka.« 

»Kaj hočeta?« 

»Da bi se od vodnjaka odmaknili, da zveri pijete, potem pa — —« 

»Potem pa najune krogle okusite,« potrdi Rdoles.

»Prenevarno je,« pripomni Estevan.

»Ali se bojite?« praša smelo Treskavec, don Estevana prezirljivo motreč.

»Ugasnite!« zapove Estevan mesto odgovora.

»Dobro! Zdaj se pa s konji odtegnite za dve sto korakov, in dam vam svojo besedo, da v desetih minutah boste mogli vnovič zapaliti.« 

»Ali kako, da semkaj zajdeta? tako pozno, peš, pa sama?« 

»Doslej sva gonila medvede v Skalinah, zdaj hočeva poznati pa še jaguarja. No, dajte že, pa iz-izgubite se, če ne, bosta živali dospeli, še preden boste mislili; o plapoleči luči pa je strel v temo negotov.« 

V eni minuti sta tujca sama pri vodnjaku.

»Dva sta, tukaj eden, tam pa eden.«

»Tako je. Semkaj stopi, stisniva se s hrbtom.«

Zdaj je bilo povse temno. Počéneta na kolena, upreta se s hrbtom drugi v drugega, da bi mogla svet popolnem sovladati, ter imela v slučaju sile podporo. Bójev nož med zobmi, težke puške v pesteh, tako sta mirno čakala, da pridete zveri.

Nista bile še dve minuti, kar se čuje tiho plazenje.

»Moj je tukaj, Pepo. Kako pa s tvojim?« 

»Santa Laureta, zverina čepi pred mano, pa v me strmi, kakor bi ji moral kaj povedati. Mislim, da tigri po teh krajih niti prav ne vedó, kaj bi z nama počeli.« 

»Je-li ga imaš na muhi?« 

»In pa še kako!« 

»To pa le po njem.« 

Dva strela počita kakor eden, ta hip odvržeta strelca puške in zgrabita za nože. Kratko sopihanje, pa je vse tiho.

»Dobro zadet! Na mestu mrtev!« 

V daljavi se sliši levje rjovenje.

Po tega pojdeva še tudi, kajti on hodi na pajo še le o jutranji zôri. Hajd, ljudje, naredite ogenj; gotovi smo!« 

»Kaj res?« praša Baraha previdno od daleč.

»Pojdite, pa si oglejte ta dva mačka.« 

Nekaj trenotkov na to zopet ogenj zaplamti, trupli obeh živalij pa k ognju privlečejo. Strmé ogledujejo Mehikanci silovite zveri, potem pa možaka, ki sta tako zaupno podstopila boriti se ž njima.

»Kam ste ju pa zadeli?« praša Baraha. »Jaz ne vidim niti najmanjšega sledú kake rane.« 

»Vi pač še nikoli niste imeli puške v roki, mož? Santa Laureta, ta človek praša, kam sva ju zadela! I no, tjakaj, odkoder zverine škilite v vas!« 

»Pa res, vsaki strel v desno oko!« vzklikne don Estevan. »Vaš sloves ne govori neresnice. Vidva sta najboljša strelca, ki sem ju videl.« 

»Hm,« meni Kanadčan, »kdor ima tako vrlo prekljo kakor jaz, ta gotovo zadene tja, kamor meri. Le ena sama je te vrste, in ta — —« 

Umolkne. Na tisti strani, s ktere se je slišalo levje rjovenje, poči strel.

»Ni vrag!« dé mlajši lovec, »je-li poznaš ta strel, to puško?« 

»Poznam jo, kakor svojo,« odgovori drugi, »taista je, o kteri sem hotel ravnokar govoriti. Le varujte se, ljudje, ,hudiča travane' sta blizu, zakaj tak strel ne pride iz nobene puške, razen iz Mešanikove.« 

Potegne nož, ter se skloni črez jaguarja, da ga izkoži; tovariš stori po njegovem vzgledu. Nista bila še gotova, ko se zasliši konjsko dirjanje, in v kratkem se jezdec ustavi pred ognjem. En konec njegovega lasa je bil pritrjen za sedlo, na drugem pa je visel lev, ki ga je bil tako sabo privlekel.

»Jeli mi dovolite tu pri vašem ognju si malo počiti, sennores?« praša došlec.

»O, Areljanos, Tiburcio Areljanos, sledovnik!« kliče Benito. »Dobro došli, pozdravljeni tu na Pozi!« 

O glasu tega imena skoro nehoté kvišku pogledata don Estevan pa Kučilo.

»Benito, res stari Benito je tukaj. Zdaj pa kar odsedem,« dé Tiburcio Areljanos.

Skoči s konja, priveži ga, ter pumo privleče k tigroma.

»Santa Virgen del Estarda! dobro "žetev" ste imeli, sennores! Kdo je pa strelil tako mojsterski?« 

Rdoles se počasi vzravnava, ter mesto da bi odgovoril praša mladega lovca:

»Je-li ste vi pumo ustrelili?« 

»Jaz sem jo, sennor, da.« 

»Pasja capa, tako se pa v svojem življenju še nisem zmotil. Prisegel bi bil, da je Mešanikova puška, ktere pok smo slišali prej.« 

»Niste se motili, puška je tudi njegova.« 

»Kaj? res? To je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit.« 

»Ali pa, če je ujet.« 

»Ujet? on ujet? bi se radi z mano pošalili? ne govorite!« 

»Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti.« 

»Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil.« 

»Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta.« 

»Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj.« 

»Ni ne eno ne drugo. Hočete ga videti?« 

»I seveda, če je mogoče!« 

»Mene poglejte, sennores!« 

V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje.

»Vi ste bili, ki ste — —? Povejte nam!« 

»Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas?« 

»Ta je Velikiorel, ta pa Treskavec,« odgovori Benito namesto vprašanih.

»Ali pa Boaroz in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat.

»Je-li res?« praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši.

»Res je!« potrdi Rdoles.

»Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam.

Don Estevan je prebledil, zagledavši mladega sledonajdnika. Zdaj pa je vrgel, čuvši ime Pepota "spača", hitri predrtni pogled nanj, pa se brž v senco potegnil, v kteri je tudi ostal, ko so te tri zveri golili, in ko so vsi prisotni okolu ognja sedeli, da bi slišali, kako se je Tiburciu posrečilo, da je upestil "travanska hudiča".

Sledovnik jame praviti. Kučilo se ni mogel vzdržati izgovorivši ime pristavnikovo, da ne bi bil prašal:

»Kaj, don Avguštin Pena je bil? K njemu smo namenjeni, da si nekaj dni odpočijemo na pristavi.« 

»Potemtakem potujem z vami. Jaz grem tudi k njemu.« 

Ko je bil Tiburcio svojo povedbo izvršil, podasta mu roke Rdoles pa Dormiljon, rekši:

»Slišala sva imenovati vaše ime v teh krajih, mladi mož. Le tako naprej, potem bodo še več o vas pripovedovali.« 

Zdaj se postavi Kučilo sledovniku na stran, radovedno ga prašaje:

»Povejte mi, Tiburcio, je-li vaš oča še živ, Markos Areljanos?« 

»Ne več. Kaj ste ga poznali?« 

»Le slišal sem o njem. Bil je nenavadni gambusino (zlatoisk), pravijo; zapustil vam je pač precejšno dedovino?« 

»Nič drugega ko bambusovo kočo.« 

»In vaša mati? kje je pa ta?« 

»Je tudi mrtva; pred nekoliko dnevi je bil njen pogreb.« 

»Vaš oča, pravite, kje je umrl?« 

»Ne vem tega.« 

»I kaj res ne? Menim, da sin bi mora] pač poznati kraj, kjer je izgubil očeta!« 

Tiburcio streli s pogledom v Kučilov malo zaupljivosti obujoči obraz. Njegova prašanja so se mu zdela tako sumljiva, da je sklenil tega človeka opazovati.

»Moj oče je bil gambusino. Hodil je tjakaj, kjer se je nadejal zlata, bil je le malo pri domu. Na neki tamošnji poti je izginil. Morda je postal žrtva Indijanov ali pa divjih zveri.

»Je-li njegove iskave nikdar niso bile uspešne?« 

»Da je imel uspeh, gotovo bi bilo moje dedovine več ko bambusinova koča. Pridružite se rajši naši odpravi. Ta sennor, don Estevan, osnul je podjetje, ki gre iz Tubaka v deželo Apačev. On pozna neizmerno zlatišče, bonanso, kakor je še nihče našel ni, ter odriva z osemdeset možmi, da jo izkoristi. Vi ste zlatolovec, sledonajdnik, vse v eni osebi, toraj prav dobro porabiti. Ni dvomiti, da bi odprava od rok ne šla, da bi se nje svrha ne dosegla, in potem ste tudi vi, kakor bi z očmi pogledal, bogat človek.« 

V žilah Tiburcijevih je vrela kri, pa z nikakoršnim izražajem svojega lica ni izdal misli, ki so mu pretresale dušo.

Kučilo ustane, rekši, da gre po vejevja za ogenj. Don Estevan pa tudi stopi vùn v temo. V neki dalji od ognja se snideta.

»To je posebno, nenadno snitje, kaj ne, vaše gospodstvo?« 

»Prav nenadoma. Prav dobro ste ga izpraševali. Uverjen sem, da niti besedice ne vé o bonansi. Markos Areljanos je umrl, nemogoč ničesar sporočiti ni svoji ženi ni svojemu sinu. Dobro ga je pogodil vaš nož, Kučilo, in pa o pravem času!«

»Moj nož pa ne da bi — —? Vaše gospodstvo pač ne poreče, da sem — —« 

»A kaj! pravite svoje basni, komur hočete, le ne meni. Prepričan sem, da imate še zmerom ono klino, ki gotovo zadene, kakor takrat na gradu Elančovi.« 

»Don Estevan! Mislim, da se poznava še-le iz Arispe!« 

»Prav za prav. Ali zdaj se je pokazal uzrok; ki naju more nagniti, da malo pomisliva tudi v preteklost.« 

»Kakošen bi bil ta uzrok?« 

»Je-li ste si natanko ogledali tega Tiburcija Areljana?« 

»Mislim, da sem ga dobro pogledal.« 

»Je-li ne posnemate iz njega nikake podobnosti?« 

»Hm, na to še mislil nisem! Lice njegovo ima oni isti izraz, kakor sem ga videl pri vas, ko ste bili v njegovih letih.« 

»Jaz sem pa to precej opazil. Primerjajte zdaj njegovo starost z letmi, ki so pretekla od one noči!« 

»To se ujema. Toda starost in podobnost še nikakor nista neukanljiva dokaza morajo biti naključja!« 

»Kaj pa urez na licu?«

»Kaj ga še ima?«

»Ima ga, pa toliko da se pozna. Čas je plitvo ranico popolnoma izbrisal.« 

»Nisem tako sedel, da bi bil mogel natanko si ga ogledati. Če ima res še liso, ni mogoče nobeno dvojenje. Kaj boste ž njim začeli?« 

»Kaj? poginiti mora!« 

Oholi mož je izgovoril to besedo tako mirno, kakor bi šlo za smrt škodljivega ali sitnega mrčesa.

»Tedaj poginiti! ali kako?« 

»To je prav tako vaša stvar, kakor je bila takrat Juanova, da si klino pordeči.« 

»Da, siromaški Joso, predolgo se mi je obotavljal. Bil je žalibog kaznovan; ta satanski stražar, Pepo "spač" mu je v glavo plunil kroglo.« 

»Je-li bi tega pobrežnika prepoznali?«

»Ne. Videl sem ga le v temi, pa še takrat le trenotek.« 

»Tam le sedi, pri ognju!« 

»Tam? pri ognju?« praša Kučilo, nekdanji Juan strmé.

»Da, prav on je!«

»Kteri pa je?«

»Oni, kteremu pravijo Pepo Dormiljon. V Elančovih so mu dejali Pepo spač. Dormiljon je francoska beseda tistega pomena, tudi zunanjost njegova ne more varati. Prav tisti velikanski stražar je, ki je bil obsojen na Sevto ribe lovit. Potem se mu je posrečilo pa uiti, kako? to je prav nerazumljivo.« 

»Pa se ne motite gospodstvo?« 

»Kar ni mogoče, da bi se!« 

»Kako čudno snidenje! Kaj je početi?« 

»Moramo se ga iznebiti, na vsaki način.« 

»Težko pojde to. Velikana sta, strašna človeka. Kdor v temni noči leta za tigrom, ter ga ustreli skozi desno oko, takemu se dosti ne more.« 

»Zvitost je pogostoma več vredna od največje človeške moči. Jaz bom stvar natanko preudaril, zdaj moram pa nazaj, kajti najuna odsotnost bi bila lahko sumljiva.« 

Estevan gre k ležišču, ter sede na kraj, odkoder mu ognjeva svetloba ni segala do lica.

Tuja lovca sta ležala oddaljena, pa blizu skupaj. Bila sta utrjenejša od Mehikancev; prav lahko sta pogrešala toploto, zato sta si bila to mesto poiskala.

Ko so že vsi spali, sta obadva še zmeraj bdela.

»Čemu bi rad Pepo, da bi tako brž odpotovala?« 

»Santa Laureta! to je prav izredna dogodba! Je-li veš, kdo je ta don Estevan?« 

»I kaj pa, da vem.« 

»No, kdo pa vendar?« 

»Don Estevan de Arečiza.« 

»Tako poreče vsakdo, ki verjame ta imena; jaz mu pa ne verjamem, ker vem še nekaj več.« 

»No? kaj takega?« 

»Jaz pravim, da je don Antonio de Mediana, ki ti je malega Fabija ugrabil, njegovo mater umoril; mene pa tune lovit poslal.« 

Da mu ni Pepo mignil z roko, naj se ne čudi na glas, bil bi Rdoles začudenja poskočil in zaupil. Molčal je precej časa. Kar je slišal, je bilo res tako nenavadno, da je moral slišano poprej, kakor se spodobi, dobro predelati, predno je mogel ktero ziniti.

»Je-li moraš na to priseči, Pepo?« 

»Tisočkrat, če je treba.«

»Pa so tudi motljive podobnosti.« 

»Ki pa niso tolike, kakor bi morala ta biti. Pepo spač ima risje oko, ter nikdar ne pozabi lica, ki ga je videl pod takimi okolnostmi.« 

»Bodi. Verjamem ti. Ali povej mi, kaj dela grof Medianski tukaj v Sonori?« 

»Ne vem, pa bova že izvedela.« 

»Jaz ga moram kaznovati za umor, za otrokorop za krivo tožbo proti meni,« dé Pepo.

»Prav tako, le daj ga.« 

»Veš, da prstan na moji roki je prav za prav kriv, da se je zgodilo to zločinstvo.« 

»Ohranil sem ga v znamenje, da imam težak greh poravnati. Je-li mi hočeš pomoči?« 

»To se razume, dragi moj stari Pepo!« 

»Tudi ko bi imel zlato odpravo v boju in stiski preganjati leta in leta?« 

»Tudi, pa ne le zaradi tebe, ampak tudi zaradi mojega Fabijčeka, ki sem ga v čolnu našel, potem na svojo ladijo uzel, na to pa čez tri leta zopet izgubil. Pepo, to ti rečem, na svetu nisem imel nobenega otroka tolikanj rad, kot tega mladička, in to-le mojo desnico bi si dal odsekati, ko bi ga zopet najti mogel. Grof mu je mater umoril, njega pa na morju poginu izpostavil. Pogledala se bova še s tem don Estevanom de Arečiza.« 

Pogovor se konča. Možaka se trdnejše zavijeta v svoja odela, ter poskušata spati. Ko se drugi zjutraj prebudé, vidijo, da sta lovca Rdoles in Pepo Dormiljon izginila. A nihče se temu ni čudil, kajti molčeči lovec pa travanar se ne čuti dolžnega, da bi vsakemu, s kterim je pri ognju sedel, odgovor dajal o svojem dejanju in nehanju.

Konje so bili napojili, njih potrebno število osedlali, in potem so drvili kakor vihar proti pristavi; don Estevan je jahal vedno spredaj. S svojimi več od potrebe občevati, tega on ni ljubil. Kučilo se je držal bolj Tiburcija, kteremu je hotel obelodaniti svoje posebno prijateljstvo in blagovoljnost. Sledonajdnik je vsprejemal to po zunanjem s hvaležno prijaznostjo, občevaje s tem človekom pa je previdnost podvojil.

Danes je bil Tiburcio, preden so bili zapustili Pozo, to važno okolnost odkril, da Kučilo šepa, pri ostrem jezdenju pa je opazil, da se njegov konj izpodtika, dve opazki, ki sta mu brez dvoma predstavljali, da ta človek mora biti morilec njegovega krušnega očeta Areljana. Zdaj je bil tudi uverjen, da bonansa, kamor je namerjena odprava, ni nobena druga, ko ona, ktero mu je natanko popisala umirajoča krušna mati, in dopovedala tako, da "zlate doline" nikakor zgrešiti ni mogel. Natihoma sklene odpravi se pridružiti, da morilca razkrinka, in da se požene za svoje pravice na bonanso od Marko Areljana odkrito in njemu oporočeno.

Poslednji Medijanec.

Bilo je zvečer. Zlata svetloba, podobna oni, s ktero zahajajoče solnce poljublja oceanove valove, dajoče jim bakreno in rdečo barvo, igrala je po tresočih se valih, ki jih je večerni veter delal s zelenimi in gibkimi stebli koruznih polj. Belo cvetje oliv, od svežega dobrodejnega vetra nalahno pretreseno, padalo je kakor snežne drobine dolu na dišečo trato. Dninarji, storivši delo dneva vračali so se v svoje koče, eni s poljedelskim orodjem obloženi, eni z dolgimi palicami, s kterimi so priganjali lene vole k hitrejšemu stopanju.

Ob bregovih potoka, tekočega skozi pristavo, zbiralo se je tisočero živalij žejo si gasečih. Tu so bile dolge vrste bikov in krav, veselja mukajočih, ko so zagledali svoj napoj. Na to so priskakale velike čete slobodnih konjev k vodi, ali pa so se igraje med sabo podili po daljni planoti. Tla so se tresla pri dirjanju teh plemenitih živalij, imejočih še boječo drznost divjega mustanga, dasiravno so bile že precej navajene ljudi. Do čuda lepo je bilo videti toliko neštevilnih glav s svetlimi očmi, odprtimi kadečimi nosnicami in razpuščeno grivo. Napojivši se, preletavale so se te živali v valovitih tropah bliskoma preširne prostore, vzdigovaje repove in s kopiti razposajeno topotaje, dokler ne izginejo v vzdignjenem prahu. Niti najmogočnejši arabski glavar, niti najbogatejši očak ni imel tolikanj mnogoštevilnih in lepih čred, ki jih je bilo todi videti.

Dva možaka, prišedši iz gozda, jezdita naravnost proti pristavi. Eden sedi na konju, eden na muli. Konj in mula sta bila izmed najlepših izbir svoje vrste. Konj s svojim ponosnim labodovskim vratom, s svojimi prostranimi prsmi, dejal bi, da je težko presegal krivoskoko mulo nežnih nog, lepih okroglih strani in svetlega križa. Na konju sedeči je bil don Avguštin Pena. Nosil je gvajakilski slamnik, srajco iz finega belega batista brez oprsnika, in baržunaste hlače z debelimi zlatimi gumbi, ozko se ledji prijemajoče. Na muli jahal je mož, ki je bil kaplan pristave, častitljivi frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil sviljen motvoz. Oprava mu je bila visoko izpodvihana, da so se videli dolgi ježni čevlji, s svetlozvenkečimi ostrogami prevideni. Velik siv klobuk, ki mu je precej smelo po strani stal, dajal mu je več vojaškega nego redovniškega. Zadela sta bila skupaj ne daleč od pristave, ter sta se zdaj skupno vračala.

»Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja, pa ker niste prišli, sem skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam je pripetila druga nesreča.« 

»Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil — —« 

»Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl?« 

»Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše.« 

»K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil.« 

»Kje in kdaj?« 

»To vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala?« 

»Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž zopet naprej. Dala se je prav lepo prevideti.« 

»Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil.« 

»Mrtev je.« 

»Veste li to zatrdno?« 

»Prav zatrdno.« 

»Pa kje je umrl?« 

»Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl vso svojo zaupljivost.« 

»Ah, kaj mi poveste! Je-li dejanje priznal morilec?« 

»Ni, in sam je tudi ne bo.« 

»Kako pa veste tako natanko, da je umrl in tako silovite smrti?« 

»Ne vi, ne jaz nimava pojma o hitrosti, s ktero ti lovci in zlatoiski iz najnepomenljivejšega znaka, ki bi ga drugega oko ne našlo in ne opazilo, sestavljajo in skladajo cele zamotane zgodbe s toliko gotovostjo, da se je čuditi.« 

»Ljubim tega Tiburcija Areljana, dolžan sem mu veliko zahvalo, kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo zgodbo,« dé don Avguštin.

»Smem vam jo povedati, ker jo imam iz drugih pa zanesljivih virov, ki niso v zvezi z izpovedjo. Markos Areljanos je bil odkril izredno bogate rude zlata onstran presidija[5] Tubak, pa se je moral umakniti Apačem. Vrnil se je k svoji ?eni, da se pripravi, ter drugič obišče bonanso. Ženi je vse zaupal ter ji zapustil celo načrt, na kterem je pot pa lega ,zlate doline' prav natanko zarisana.« 

»Čemu je pa storil tako? Ženskam se ne zaupavajo tako imenitne stvari.« 

»Markova soproga je bila ženska, pri kteri je bila ta skrivnost dobro shranjena. Povedal ji je zato, da bi se ne izgubila, ko bi se mu utegnilo kaj človeškega primeriti.« 

»Ali ste videli načrt?« 

»Lahko bi ga bil, pa ga nisem.« 

»Kdo ga ima zdaj?« 

»Tiburcio. Da je bil navzočen pri domu, Marko bi bil njemu stvar priobčil, gotovo ne ženi. Marko je zopet odpotoval, ter dospel v Tabak. Tu so ga videli, da je vsaki dan občeval z nekim drugim gambusinom, s kterim je tudi mesto zapustil. Toliko se vé, da ta mož ga je sprevajal proti bonansi.« 

»In ga je umoril tamkaj.« 

»Vsekako. Pa sta morala biti zopet od Indijanov prepodena, kajti neki pastir ju najde dva dni hodá onstran Gile. Šel je pozneje po njijunem sledu, vodečem proti reki, ter je dospel že do kraja, od kterega je dalje vodil sled le enega človeka. Pohojena krvava tla so dokazovala, da sta se bojevala, in da se je doprineslo umorstvo.« 

»Ubijalec je hotel skrivnost pač le za-sé imeti.« 

»Tako je. Pastir pride srečno zopet nazaj. Morilčev sled je bil sicer izgubil, pa se je vendar mislil dolžnega, mrtvečevo ženo obvestiti o tem.« 

»To je prokletstvo zlatá. Moje krasne tratovine so mi tisočkrat dražje, nego vsi zlati zakladi, ki so v mojih zabojih.« 

»In vendar odobrujete odpravo, ki jo misli podjeti don Estevan?« 

»Odobravam jo, ker jo moram. Don Estevan se žene pri tem podjetju za svrho, ki se mi zdi vzvišena, in ki nima nič občnega z navadno lakomnostjo po svetli rudi. Razun tega pač sami veste, česar nihče ne vé: pristava del Venado ni moja last, temuč njegova, in jaz sem le dosmrtni zakupnik na nji.« 

V tem sta dospela moža do kolovja. Na dvorišče prijezdivši odsedeta, ter se podasta v veliko lopo, od tod pa v dvorano.

Ta dvorana je bila velika sobana, v kteri je, po navadi vročih dežel, neprestani prepih narejal stanovitno hladino. Tanke, lepo delane kitajske preproge pokrivale so pod, izdelan iz velikih kamenov, druge bogatejše preproge pa so ob oknih služile kot zagrinjala. Po beljenih stenah viseli so nekteri dragoceni bakrorezi, hišna oprava pa je obstajala v usnjatih gibostolih.

Pena se usede s frančiškanom, da bi pokušala sladčice. Pa komaj sedeta, že ustopi služabnik s poročilom:

»Sennor, dva potnika sta zunaj, proseča gostoljubnega sprejema. Eden pravi, da vas tudi pozna.« 

»Dobro došla,« glasi se prijazni odgovor služabniku.

V par trenutkih ustopita moža. Mlajši ima odprto, nadobudno lice, in na čelu njegovem odsvita se razumnost. Videti je uren, okreten in vitke postave. Obleka, dasi priprosta, kaže nekako izbornost, ktera ga priporoča.

»A, kaj ste vi? Pedro Diaz!« vsklikne don Avguštin. »V naši bližini je pač pospraviti nekaj Indijanov; čudim se, da ste zašli v to samoto.« 

Pedro Diaz je slovel zaradi svojega neizbrisljivega črta do Indijanov, po drznosti, s ktero je napadal divjake in po spretnosti, s ktero se je znal izviti iz največje zadrege. »Dovolite mi, predno odgovorim,« reče smeje Diaz, »da vam predstavim kralja gambusinov in kneza godbarjev: sennor Diego Oročej je ta! Zlato vam zasledi, kakor pes divjad, mandolino pa igra, kakor je noben drugi prebirati ne zna.« 

Ko sedeta obadva, povzame Diaz besedo.

»Slišala sva, da se v Arispi zbira odprava, ki pojde proti notranjemu Apačevine. Ali vam je znan njen vodja, don Avguštin?« 

»Znan! ime mu je don Estevan de Arečiza.« 

»Je-li človek, kteremu se zaupati sme?« 

»Mislim, da je tak mož.« 

»Izvedel sem, da je pogostoma pri vas ter sem hotel vprašati, na kteri način bi se mogel pri njeni oglasiti za udeležbo.« 

»Ostanite tu, da pride. Pričakujem ga v nekterih dneh. Kadar pride, morete ž njim govoriti sami.« 

»Tedaj vam je neznano podrobnejše?« 

»On podrobnosti prav skriva, pa ne, dragi moj Diaz, da bi se bila zlata žeja polastila tudi vas?« 

»A to pa ne! Zlato iskati prepuščam tako izurjenemu gambusinu kakor je sennor Oročej. Kar mene zadeva, imam odpravo le za izvrstno priložnost, da se z divjaki prav jedrovito pomenim zaradi velikih krivic, ki so mi jih prizadeli.« 

Po daljnem razgovoru se gostoma odkaže primerna prostornina. Posli so ravno večerjo pripravljali pod vodstvom Rozalite, ko se zunaj zasliši konjski topot. Bakljina svitloba posveti skozi okna.

»Don Estevan je prišel!« zaupije služabnik, in takoj hiti Pena vun, pričakovanega gosta sprejemat. Nobeden izmed don Estevanovega spremstva ne gre ž njim v dvorano, le Tiburcio stopi notri, kakor bi se umevalo samo po sebi, da se on ne prišteva k Estevanovim služabnikom.

Rozalita mu pride mahoma nasproti, podavši mu nežno ročico.

Nato pozdravi Rozalita z veliko spoštljivostjo don Estevana, ki vrže srdit pogled na mladeniča, ker se je njemu poprej priklonila.

»Kolika sreča za mé,« dé Estevan, »da vam je še ena besedica za mé preostala.« 

Rozalita zarudí nad tako neosnovanim zavračanjem.

»Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh.« 

»Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje.« 

Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo sobo.

»Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike reke?« 

»Tako sem si mislil.«

»Izpremenil sem ga. Oglasil se je bil pri meni človek, ki je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, bo čas, da izvedem svojo prvo namero.« 

»Je-li ta človek pri vas?« 

»Pri meni je.« 

»Kako se mu pravi?« 

»Kučilo mu je imé.« 

»Ne šepa nekoliko?« 

»Čemu to vprašate?« 

»Ali se njegov konj ne izpodtika?« 

»Včasih. Kaj ga poznate?« 

»Prav dobro, dasitudi ga videl še nisem nikdar,« odgovori pristavnik Pena, ki je slišal, da se mu je domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec!« 

»Ubijalec! Pa kaj vas to bôde!« 

»Bonansa pripada Tiburciju Areljanu. Oča njegov jo je našel, ki ga je umoril Kučilo.« 

»Od kodi pa vi to veste?« 

»Iz zanesljivih ust.« 

»In vendar ste krivo izveščeni. Kučilo tega Marka Areljana ni videl nikdar in nikoli.« 

»V Apačevini je bil ž njim, tam ga je zabodel, pa v vodo vrgel. Naj se le varuje Tiburcijeve krogle!« 

»Je-li kaj vé o tej stvari Tiburcio?« 

»Vse vé,« dé sennor Arečiza!

»Tudi lego bonanse?« 

»Pa še natančni načrt ima!« 

»Še to? A kaj, jaz pravim, da je to drugače. Vaše podatke bom natanko preudarjal, pa sem propričan še naprej, da Kučilo ni morilec. Ali ste obečane svote pripravili?« 

»Sem. Dovoljujem si pač opomniti, da iznosi, velikrat od mene prejeti, zakupnino presegajo zaveliko let.« 

»Nič ne dé. Pa sem vaš dolžnik. Skoraj bom v stanu, da vam svoj dolg povrnem neštevilnokrat. Ali mi morda, svojemu gospodarju, ne upate več?« 

»Dokler hočete! Vaše posestvo tam v materi zemlji so neizmerne. Gledé dohodkov, ki jih dobivate iz njih, vam ni treba mehikanske bonanse.« 

»Meni sicer ne, pač pa mojim svrham, ktere doseči sem si naložil. Mehika ne sme biti dalje ljudovlada. Urejenih razmer se moremo nadejati le od samovladne ustave. Za to potrebne milijone bom dobil iz bonanse, ter bom dal deželi kralja, ki je rojen na prestolu, s kterega pa je bil pregnan po krivični politiki.« 

»Kdo bo pa zasel prestol? don Karlas, princ Lulu, avstrijski nadvojvoda?« 

»Jaz že vem, kdo. Tega vam ni treba znati. Jaz delam po njegovem naročilu. Vse je preračunjeno, vse do najmanjšega pripravljeno. Kakor hitro bomo zlato imeli, pojde meč po deželi, ter bo postavil vrata, skozi ktera vladarja popeljem.« 

»Če je pa bonansa že drugega?« 

»To čem preiskavati, kakor sem rekel. Pojedincu bi lahko bila v pogubo. Obdana je od pasu divjih krdel, ki ga more predreti le zedinjena moč krepkih in drznih možakov. Soli pripravljene moje sobe?« 

»Zmeraj so pripravljene. Dovolite, da vas vodim.« 

Don Avguštin ga pelje v krasno opravljene prostore, ki so bili izključno namenjeni le posestniku haziende. Zatem se pristavnik poslovi od don Estevana.

Ogromna ta pristava je bila, od ktere je don Estevan, bivajoč v Arispi, dobival potrebne kvadruple. Njegove poprejšne gusarske ali brodolovske in ladjoropne vožnje po morju, so mu vrgle denarno jako dober uspeh. Kar je bil za plen iztržil, s tem si je kupil posestva, ktera je izročil varnemu in zvestemu vodstvu don Avguštin Pene. To je bil uvod k delu, zaradi kterega je zdaj iz španske prišel, da to delo dovrši.

Don Estevan, vidi se samega, dá k sebi poklicati Kučila.

»Kaj dela Tiburcio?« 

»Ne vem, gospodstvo.« 

»Včeraj sem rekel — —« 

»Da mora poginiti!« 

»Dobro. Koliko ga cenite?« 

»Hm, deset kvadruplov ne bo preveč, polovico precej zdaj, polovico potlej, ko bom gotov.« 

»Tukaj imate zdaj precej pet kvadruplov.« 

»Hvala sennor. Kdaj se ima to zgoditi?«

»Še danes.«

»A, tako brž?«

»Mora tako biti. On ne ve le o naši bonansi, temuč nosi tudi popolni načrt v svojem žepu.« 

»Je-li ste tega zatrdno uverjeni, don Estevan?« 

»Tako zatrdno, da jih dobite še deset, kakor hitro mi ta načrt denete v roke.« 

»Potemtakem pa precej grem. Morebiti bom trebal pomoči.« 

»Uzemite si enega izmed naših ljudij; koga? to sami odredite!« 

»Je že odločeno. Baraha pa Oročej bosta pomagala takoj, če jima le dokažem, da jima je v korist.« 

»Morete povse zanesti se na ta dva?« 

»Baraha je bandit, čigar bodalo je okusilo že marsiktero rdečo kapljico. Oročej sicer pravi, da je gambusino, pa živi le ob igri.« 

»Potemtakem idite. Tukaj bom čakal posrečenja!« 

Kučilo gre v prostorišče, odkazano spremstvu njegovega gospoda. Baraha pa Oročej sedita pri igri. Diaz je bil v stranski sobi že legel k počitku. Na mizi stoji velik na pol izpraznjen vrč z meskalom (aloino žganje), in srpi pogledi človekov so kazali, da nista več daleč od one točke, kjer človek neha biti misleče in čuteče bitje.

»Stopite simkaj, Kučilo. Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi!« blêde Baraha.

»O bonansi!« zakričita oba, kakor bi ju bilo to strahotno poročilo popolno iztreznilo.

»Odšla je po vodi!«

»Zakaj? Kako mislite?«

»Mislim, ker je človek, ki nam jo jemlje — Tiburcio.« 

»Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso?« 

»Prav veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal.« 

»Dihniti mora!« 

»Ohladiti ga moramo!« 

»Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek.« 

»Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu.« 

»Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga bo dobiti.« 

Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in doli stopajočega.

»To je Areljanos! Prav on je.« 

Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne.

Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor je mislil, in ko ustopi, se uveri na prvi pogled, da se na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa na mizi; nobeden ni bil pri pameti. Ne ostane mu drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti.

Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo.

»No, kaj je storjenega?« 

»Nisem mogel še nič storiti.« 

»Zakaj ne? Časa je bilo!« 

»Baraha pa Oročej sta se upijanila, in niti stati ne moreta. Nič ni ž njima.« 

»Areljanos? kaj dela?« 

»Zdolaj hodi. Da imam le enega še, bilo bi brž storjeno.« 

»Je ta eden tolikanj potreben?« 

»Za neprevidene pripade, seveda.« 

Don Estevan se je bil že spravil; zdaj se napravi, utakné k sebi bodalo ter dé odločno:

»Grem pa jaz z vami!« 

Tiburcio stopi k nizkemu oknu.

»Naprej Kučilo, zdaj je čas!« šepne Arečiza.

Bandit potegne nož, ter se v dveh skokih vrže proti mladeniču. Pokanje vej ga je opozorilo. Brž se okrene in proti srcu merjeni sunljaj zadene le ramo. Sledeči trenotek pa že Kučilo pod njim leži, stokajoč pod pritiskom njegove roke, ovivše se okolu njegovega grla.

»Kučilo, molite očenaš; proč je z vami!« 

Ozre se. Druga zakrinkana postava dvigne roko v kteri se zasveti klina. Tiburcio se nagne nazaj, skoči po koncu, in zgrabivši tega napadnika, vrže ga pod drevesa. Nato skoči. Tiburcio hitro kakor misel v Ro..... sobo.

»Oprostite, donna, ne morem drugači, tukaj sem varen.« 

»O le bodite, pa tukaj ostanite in ne hodite od todi, če ne, vas bodo še umorili!« prosi ga smrtnobleda in strahu se tresoča Rozalita.

Tiburcio zapre okno, ter stopi daleč nazaj.

»Je-li ju poznate, sennorita?« 

»Ne; videla sem le obris postav.« 

»Kučilo je bil, pa don Estevan.« 

»Don Estevan, oni vojvoda?« 

»Vojvoda, pravite sennorita?« 

»A, vidite, da vendar ne veste,« dé Rozalita.

»Je globoka skrivnost, pa vam jo že smem povedati: don Estevan se imenuje prav za prav grof Antonio de Medijana ali pa vojvoda Medijanski. On je lastnik te pristave, in ta pač ni mogel biti.« 

»Prav on je bil, in zdaj poznam tudi uzrok, zakaj mi streže po življenju.« 

»Kteri je uzrok, sennor?« 

»Dopustite, da ga zamolčim! Pristava, kaj je res njegova last? Če je to res, to nisem todi varen ni trenotka več. Dovolite, da odidem!« 

Rekši odpre duri, preden mu je mogla braniti ter izgine v temi na hodniku ter po dvorišču skozi vrata.

Zunaj so se pasli konji; njegov je bil med njimi; poišče si sedlo izmed drugih, osedla konja, skoči nanj pa odjaše. Tam v gozdu je svetlikal nočni ogenj z grmovi na pol zakrit. Okolu njega morejo biti le pastirji in pa lovci, ki raje prenoče v gozdu nego v mehki postelji, in kjer se ima gotovo nadejati prijaznega sprejetja. Konja okrene toraj proti njim.

Tisti del ravnine, ki je bil zadej za pristavo, je bil prav v taistem stanu, kakor so ga bili našli prvi naselniki, tó je neobdelan in divji. Za streljaj daleč so se dvigala prva drevesa, ki so bila kakor obrob neizmernega gozda. Ta se je raztegal daleč proti severu do puščav, onstran kterih je bil presidij Tubak.

Slabo uhojena pot, gozd režoča v tem pravcu, je bila edina, po kteri je bilo moči presidij doseči, in ktero je razdvajala reka, šumeča med visokimi in strmimi bregovi. Nastajala je ta reka iz potoka, memo pristave tekočega, ki je v svojem toku pridobival še druge vode, preden je bil tako deroč. Neka vrsta surovih mostov, obstoječih v dveh podolgoma skupaj djanih debel, vezala je bregova, ter tako potniku prihranjevala dolg ovinek, ki ga je bilo potreba storiti mu, če je hotel reko na plitvejšem mestu prebroditi.

Blizu tega pota in skoro v enaki daljavi med pristavo in mostom, je gorel ogenj, ki ga je bil Tiburcio ugledal. Njegova plapolajoča svetloba je ožarjevala temnozelena debla dreves, ter padala na sivo skorjo manglov, sumahov, na grbasta debla dobov in bledo listje železnjakov.

Okolu ognja sta le?ala Rdoles pa Dormiljon.

V krajih, kjer bi ne bilo človeškega bivališča, bila bi tako navadna stvar, kakor je bil ta nočni ogenj sredi gozda, ničevega pomena; toda tukaj, blizu pristave, v kteri se je vsakemu potniku rado in voljno ponujala gostoljubnost, morali so biti posebni razlogi, da sta lovca rajši si gozd izvolila nego složnost v pristavi.

Precej velik kup suhega vejičevja in lesovja, ležečga poleg ognja, je kazal, da mislita celo noč prebiti na tem kraju. Viličasti veji stali sta na obeh straneh ognja, na kterih je Dormiljon vrtil bravino na svoj nabijavnik nasajeno, in ktere mast je padala v debelih kapljah v žerjavico, prouzrokovaje mnogoobetno prasketanje in zviščanje.

Rdoles, nosil je obleko, ki je bila nekam v sredi med indijansko pa belih. Zraven njega je ležala dolgocevna puška, ona ista, kteri je bila enakovredna le Tiburcijeva, Mešaniku uzeta. V volnenem pisanem pasu je tičal lovski nož z močno dvorezno klino. —

Njegova gorostasna postavnost mu je dajala videz drznega lovca, ki izhaja od prvih v Kanadi naseljenih Normanov, in ti so zdaj tako redko najti. Lasje njegovi so že osiveli, in velik rez, segajoč od enega senca črez čelo do drugega, je kazal, da je bila glava njegova nekoč že v veliki nevarnosti. Vsekako je bil svoje dni Boaroz v stanju oglavokožen biti.

Njegovo, od sonca in vetra in burnega vremena porjavelo, učvrščeno lice je bilo videti, kakor bi bilo iz brona ulito, v čigar potezah je bival izraz dobrotnosti, a ta je bila v prijaznem nasprotju s herkulovo krepoto njegovih udov. Priroda je bila tako previdna, da je temu ogromniku podelila toliko milote, kolikor moči.

Tovariš njegov pa, dasi je bil za glavo krajši, nikakor ni bil pritlikavec, temuč se je moral z drugimi prispodobljen, brezpogojno imenovati Enakovič. Njegove črne oči, izraz njegovega lica, vse to je kazalo toliko dušne gibkosti kolikor smelosti. Obleka in oborožba njegova je bila Rdolesovi podobna.

Zveza teh dveh mož primorala je vsakega sovražnika opreznemu biti, in kaj lahko je bilo misliti, da sta navajena ustavljati se tudi precejšnji premoči brez strahu in trepeta.

Kanadčan je motril cročo pečenko z vidno zadovoljnostjo.

»Ta don Avguštin Pena, kakor je videti, mora biti krasen dečko, soditi po bravakih, ki jih ima v svojih čredah. Ta kos se mi zdi prava sladčica, od ktere si bom pač nekaj dobrih rezljajev privoščil.

»Jaz pa mislim,« dé Pepo Dormiljon, »da so danes v pristavi še z večimi sladčicami se mastili. Ta don Estevan de Arečiza tudi tukaj v pristavi tako nastopa, da mu nikjer ne bodo kaj pičlega predstavili.« 

»Toraj ti res misliš, da je on grof Antonio de Medijana?« 

»Prav tako res in gotovo, kakor vem, da si otél Fabijčeka, kterega je hotel pogubiti.« 

Dobrovoljno obličje velikanovo se pomrači.

»Pepo, jaz sem bil do onega hipa, ko sem otroka našel na planem morju v čolnu, ubogo samče. Nisem poznal ni očeta ni matere, nisem imel ni brata in sestre, ne prijatelja ne žene, pa sem si tega otroka priljubil z vso in popolno svojo dušo. Prirastel mi je k srcu, kakor bi bil kos mene samega, in odkar so me ti Angleži od njega odločili, nimam druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je takrat poginol. Seveda, to hrepenenje se mi pač ne bo nikdar izpolnilo, ker me je usoda zavela z morja v gozdove in travane, kjer ni misliti, da bi se ponudila priložnost, o tem kaj poizvedovati.« 

»To še ni uzrok, iznebivati se nade, dragi Rdoles. Misli na grofa Antonija. Jaz sem moral pobegniti, ker svoje žive dni nisem bil prijatelj tunolovu, in zdaj mi nikdar ni smeti na Špansko se vrniti. Santa Laureta, jaz sem bil že skoro pozabil prisege, da bova še kdaj, eno rekla, kar sem ga bil spoznal pri vodnjaku! Čemu bi tudi tebi ne bilo mogoče tako svidenje?« 

»Mogoče, toda neverjetno! Kako bi mogel mladiča prepoznati, ako tudi bi ga srečal?« 

»Po praski, po zarasljaju, ki je ostal od mojega noža. Kaj ni bila praska tudi izpričaj, da je urok, ki si ga našel, isti oni, ki sem ga jaz ranil?« 

»Rantjaj ni globoko segel; čas je ves sled že povse izbrisal; in lice otrokovo se v tako dolgem času tolikanj premeni, da ni možno spoznati ga. Pri don Arečizi je to kaj drugega. Ko si ga ti spoznal, je imel že popolnem izraženo lice.« 

»Potemtakem je takisto pri meni. Misliti je, da je tudi on mene prepoznal, zlasti ker je slišal moje ime Pepo Dormiljon.« 

»Mene in tebe se bo učil še bolje spoznavati!« 

»Takisto jaz mislim! V Elančovih sem bil »spač«, kjer sem se imel boriti z lakoto, ki je bila edina plača moje krasne službe. Od onega časa sem pa oči odprte imel, in si takega lova, kakor je ta, ne bom pustil izmižati. Če državne postave stopajo na hudodelčevo stran, to — —« 

Ne izgovorivši stavka, brž pograbi puško, ter smukne za grmovje. Opazil je bil postavo, ki je izkušala oprezno približati se ognjišču. Rdoles je sedel s hrbtom proti pristavi obrnjen, vendar je stal hipoma poleg njega.

»Stojte! Kdo ste?« zaupije Pepo, puško za strel pomerivši.« 

»Človek, ki bi rad pri vas prenočil!« je odgovor.

»Tedaj stopite bližej ognja, da vas vidimo!« 

Došlec se nemudno udá zapovedi, in mahoma odstavita gozdovnika svoje puške.

»Tiburcio Areljanos! Dobro došli!« 

Gozdovnika stopita naprej, ter mu podasta roke.

On pa je spoznal v možeh ona smela tigromorca.

»A? kaj sta vidva? Nisem menil, da vaju tukaj najdem!« 

»Morebiti pa vendar ostanete pri nas,« reče Kanadčan.

»Če se ne motim, ste namerjali z don Estevan de Arečizo odriniti proti pristavi?« 

»Tako je, tam sem tudi bil!« 

»Zakaj niste tam ostali?« 

»Poskušali so me umoriti!« 

»Grom in peklo! Kdo je poskušal?« 

»Don Arečiza, on sam!« 

»On sam?« glasi se vzklik čudenja. »Kakošen povod ste mu dali?« 

»Rad vam ga bom povedal. Najprej mi dopustita, da grem po svojega konja, ki sem ga moral zadaj pustiti, če sem hotel neopažen k vama priti. Seveda, slabo se mi je obneslo.« 

Pepo se zadovoljno nasmeji, rekoč:

»Ker je treba oči tu gori v skalinah drugači napenjati, nego-li tu doli na planem.« 

Tiburcio odide pa naglo privede konja, in ga priveže. Med tem je bila pečenka gotova, Rdoles povabi sledonajdnika sesti. Zdaj še le osvetli ogenj lice mlademu možu. Pepo si ga najprvi ogleda, ter ne more skrivati svojega iznenadenja. Predvečer pri vodnjaku bil tako obrnjen, da ga ni mogel natanko pogledati.

»Kaj pa to? Vi ste ranjeni!« dé Kanadčan.

»Malo za spoznanje.« 

»Pokažite mi rano!« 

Tiburcio mu pomoli roko, Kanadčan pa rano preiskuje s posebno spretnostjo. »Ovoj stolčenih zelišč se dene gori, in potlej stvar ne bo dosti pomenila. Perišče orégana, ki raste tukaj med grmičjem, stolčem med dvema kamenoma, ki je zavoljo svoje izvrstne celivnosti predobro znan po vsi deželi na rano, pa bo dobro. Tako! Zdaj morate že olajšanje čutiti, zakaj nič tolikanj ne brani da se prisad ne pritisne, ko ta oreganska zel, in tudi mrzlica vas ne bo nič tresla. No, zdaj vam je na ponudbo pa sočni odrezek bravine, vam diši. Dobra je, ta pač,« začne Rdoles.

»Vi pa izvolite nam pripovedovati, kakošen povod je imel častni don Arečiza, da je tako z vami občil.« 

»To je naglo storjeno. Moj oče je našel izredno bogato zlatišče, to najdbo je povedal nekemu Kučilu. Ta mi ga je umoril, kakor mislim, ter skrivnost prodal don Estevanu. Po kteri poti, ne vem. Izsledili so pa, da zlatokraj tudi jaz poznam, zato so me hoteli danes s pota spraviti.« 

»Ha, to je prav nenavadno čudna zadeva! Razložite nama obsežneje to stvar!« priganja Rdoles.

Tiburcio jima ustreže. Dormiljonove oči pa so budile in nepremakljivo srpele v Tiburcija. Zadovoljni smehljaj je igral po lovčevem obrazu, kakor ga je opaziti pri takem, ki je uspešno preiskaval težki predmet.

»Ah! Je-li smem prašati, kdo so bili vaši pravi stariši?« 

»Nisem jih nikdar poznal.« 

»Pa vendar veste, kje so živeli!« 

»Tudi ne. Triletni otrok sem prišel z angleško vojno ladijo v Gvajmas, kjer me je pod streho vzel Markos Areljanos.« 

»Z angleško vojno ladijo, pravite?« poizveduje Kanadčan s pomnoženo pazljivostjo. »Dajte, obrnite se malo okolu!« 

»Sedel je na levi Tiburcija, ter ni mogel prav videti desnega lica, ki ga je Pepo tolikanj bistro motril. Sledonajdnik mu obrne desno lice, čudeč se temu pozivu. Rdoles opazi lahko progo, tekočo preko lica, ter praša z na pol zaskrbljenim in napol radostnim glasom:

»Od kodi imate to potezo?« 

»Ne vem, od kodi.« 

»Ne morete se ničesar domisliti, kar bi se nanašalo na prvo vašo mladost?« 

»Čemu to prašate?« 

»Zato, ker — — tristo takih, no, Pepo, kaj misliš? Sklada se s prasko, z angleško ladijo in starost je tudi pravšna. Pa ne, da bi bil meni ljubi Bog, staremu zalupancu, pripravil toliko veselja! No, kaj se pa ti tako držiš?« 

»Hm, držim se že dolgo tako, kakor se držim. Ko bi bil takrat ti videl grofa Antonio de Medijana, to bi — —« 

»Antonija Medijanskega?« seže v besedo Tiburcij. »Je-li poznate tudi tega don Estevana de Arečiza?« 

»Povejte naprej, če jih poznate vi!« velí hitro radovedni Rdoles.

»Don Estevana de Arečiza sem prvikrat videl pri Pozi, ter malo prej izvedel, da je on grof Medijanski ali pa tudi vojvoda Medijanski.« 

»Kdo vam je to povedal?« 

»Donna Rozalita Avguštinova!« 

»Od kodi pa ona to zna? Je-li grof Medijanski poznan na pristavi?« 

»Njegova lastnina je pristava, Avguštin Pena je le zakupnik.« 

»A — á!« Pepo pokoncu skočivši. »Zdaj mi je vse jasno! ,Esmeralda' je bila roparska ladija, don Antonio ji je bil poveljnik, in svoj plen je tukaj naložil. Zatoraj je todi tako dobro znan gotovo je bil na svojih prejšnih klatopotih našel kako zlatišče, kamor je odprava njegova prvobitno smerala še preden mu je ta Kučilo prodal svojo skrivnost.« 

»To bi moglo prav tako biti, Pepo, kakor si dejal,« priglasuje Rdoles. »Pa kaj si hotel še poprej reči? ,Ko bi bil takrat ti videl grofa Antonio de Medijana, to bi — — no, zdaj povej, kaj bi.« 

»To bi bil spoznal, kako podobna sta si grof pa Tiburcio.« 

»Tiburcio Areljanos, prašam vas, ničesar ne pamtite iz svoje mladosti?« 

Mladi sledonajdnik je bil po takem izpraševanju nekoliko vznemirjen, in po tem, ko mu čimdalje bolj segata k srcu. Pa ne, da bi mu ta dva tuja lovca, prišedša z daljnega severa, mogla stvar pojasniti, ki mu jo celó njegovi stariši niso mogli?« 

»Pomislil bom malo. Le časa mi dajte!« 

Glavo podpirajoč z roko, zbira spomine iz onega časa, ki se mu zdi kakor gosta megla.

»Vidim veliko svetlo sobo — — in pa, da — — lepi obraz žene, ki se je nad mano sklonila. Ima velike temne oči, ter mi govori besede, iz kojih dlje sreča in ljubezen.« 

Ali je bil Tiburcio tako vznemirjen, ali pa je bil drugi vzrok; stopati so mu jele take slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane.

»Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga — — slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku.« 

»Morda ,Fabij'!« spregovori Pepo.

»Fa...bij!« poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. ,Fa...bij, to ime bo, to je pač res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me klicala po imenu.

Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero ...« 

»Aha, balkonska soba!« tolmači Pepo.

»Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa zdaj pa vem, od kodi je ta praska ... nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj!« 

»Vodo vidim ... veliko vode ... lačen sem ... žejen tudi ... jokam ... nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi.« 

»Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen?« glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust.

»Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano vendar tako dober, oče mu moram dejati.« 

»Moj Bog, dalje, le dalje, ne se zadušim!« sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika.

»Dolgo časa bivam že na veliki ladiji, ter imam očeta neizmerno rad.« 

Na to nastane strašanski ropot na ladiji. Slišim topove grmeti in puške pokati. Veliko glasov kliče, vpije in rjove. Oče pride doli k meni, črn od smodnikovega dima, in po vsem životu poškropljen s krvjo.« 

»Kaj stori? kaj pravi?« vpraša Rdoles v največji radovednosti.

»Pravi, naj pokleknem in molim.« 

»Besede, ki jih pravi, besede! je-li ste jih pozabili?« priganja Rdoles kanadski.

»Ne. Sklenivši mi roke, pravi: »Moli, sinko moj, smrt je blizu!« Na to hiti brž gori, in ...

»Moli, sinko moj; smrt je blizu!« Je-li čuješ, Pepo! čuješ besede, ktere sem ti tisočkrat povedal in pravil? On je, on!« 

Sledovnika objemši, pritisne ga nase, kakor bi ga hotel zdrobiti, nadaljuje Rdoles:

»Ta mož, ta velikan sem jaz. Ti si Fabij, moj sin, ki sem ga ljubil, in za kterega sem pretakal edine solze v svojem življenju!« 

»Jeli res? je-li mogo?e? vi moj oče?« povprašuje Tiburcio od veselja se tresoč, in objemljaj iz celega srca vračujoč.

»Da, res je, jaz sem tvoj oče, tvoj krušni oče, rednik, tvoj pravi oče je že davno mrtev, in tvoja mati je bila umorjena.« 

»Ah! umorjena?« vzklikne Tiburcij.

»Da; zaklana od tega don Estevana de Arečiza, ali pa grofa Antonio de Medijana.« 

»In kdo so bili moji stariši?« 

»Povedi mu, Pepo! ti si jih poznal!« 

»Vaš oče je bil grof don Juan de Medijana, vaša mati pa donna Luiza najboljša ženska v Biskaji in Asturiji.« 

»Moj oče grof? Španski velikaš?« 

»Da, in sicer izmed najbogatejših in najplemenitejših velikašev kraljevine.« 

»Don Juan de Medijana torej! Morilec moje matere se imenuje pa tudi de — Medijana?« 

»Tudi brata sta si bila. Morilec je vaš lastni stric.« 

»Moj Bog! v glavi se mi vrti o takih odkritjih!« 

»lzpoznal vas je pri vodnjaku, to je gotovo, in iz tega vzroka vas je hotel umoriti, ne le zaradi bonanse. Bog pa vas je pripeljal na pravi kraj. Pepo, ,spač' ima ž njim še nekaj pobotati, in če hočete, morete mu v tem pomoči!« 

V tem, ko se je ta razgovor vršil v gozdu pri ognju, vršil se je drugi v sobi don Estevana de Arečize.

Kučilo je stal pred njim. Bilo je po izpodletelem napadu.

»Najino bivanje tukaj bi ne bilo prijetno. Tiburcio je proč odišel, kakor mi pravite. Izpregledal nas je. Brž pojde v Tubak osumnjat nas. Poudarjal je svoje prvenske pravice. Prištevajoč poleg še navzočnost tega Pepota Dormiljona, iz kterega je postal glasovit lovec, izpoznavam potrebo, da se imamo naglo pobrati od tukaj.

»Jutri na vse zgodaj odpotujemo. To povejte še drugim, da se pripravijo. Bonansa je na vagi, pomnite to, Kučilo!« 

Drugo jutro na vse zgodaj odpotuje ježtvo, ne poslovivši se od don Avguština. Arečiza mu je dal le prosto izporočiti, da vsled vašnega povoda mora nemudoma odpotovati v Tabak. Kučilo izpodbode konja, da pride pred četo k don Estevanu.

»Sled sem že preiskaval. Drži tjakaj v gozd. Sedel je pri nočnem ognju. Pa je v najboljšem zavetju, ki ga je mogel iztékniti. — Orlun pa Treskavec sta pri njem.« 

»Pepo Dormiljon pa Rdoles? Takooo? Zdaj pa ni časa gubiti, če ne, se združijo še proti nam!« 

»Vi jezdite z Baraho pa Oročejem blizu njih. Ona dva ostaneta zadaj za varstvo umikanja, vi pa se blizu priplazite, pa mu dajte kroglo. Toda merite dobro! Jaz pojezdim z ostalimi do mostu, kjer vas počakam. Most je edina pot, po kteri se more najhitrejše priti za nami in zato ga moramo razdreti.« 

Prišedši na mesto, kjer je Tiburcio krenil proti gozdu, zavije jo tjakaj tudi Kučilo z banditoma, don Estevan pa Diaz z ostalimi se drže proti mostu.

Med tem so trije možje okolu ognja po dolgi in burni razpravi légali spat. Pepotu pripade zadnja straža, in ko je jutranji hlad jel se umikati milejšemu duhu, vzbudi ona dva. Zanetijo večji ogenj, črez katerega denejo peči nov kos bravine. Pri vseh opravilih, ki so bila zdaj potrebna, očital je Kanadčan nenavadno ljubezen in skrbljivost za Tiburcija.

»Sine moj,« dejal je Rdoles, »ne bom te več imenoval Tiburcija temuč Fabija, zakaj to je tvoje pravo ime.«

»Le delajte tako, ljubi moj oče!« 

»Povedi pa zdaj, kaj misliš storiti? Jaz in Pepo, obadva pojdeva za tabo do konca sveta.« 

»Vidita tukaj ta prstan! Takrat mi ga je bil dal, naj molčim. Storil sem, ker sem mislil, da gre za stvar, ki se da složiti z mojo vestjo. Izvedevši pa resnico, da sem namreč podpiral izvajanje moritve in otrokoropa, nisem imel niti miru niti pokoja. Moral sem iti na delo, da zločinca odkrijem ter kazni izročim. Namesto njega sem moral pa jaz iti na galejo, da bi na Sevti tune lovil. Vrli stotnik don Lukas Despietro pa mi je pomagal iz zadrege, ker je prišel po svoje pismo, ki ga je tudi res dobil. Moral sem bežati, prisegel sem, da ne zamudim nobene priložnosti, da morilca kazni izročim in ako mogoče, otroka najdem. Izgubil sem se v Zvezne države, prav gori v Skalinah sem zadel na medvedolovca, ki mi je dovolil, da sem se mu pridružil, in ki — —« 

»In ki te je naučil, dobro puško prav v roke prijeti,« pristavi Rdoles. »Dobri Pepo je namreč mislil, da je izvrsten strelec, pa je lisico večkrat v rep ustrelil namesto med znana rebra. A je bil dober učenec. V nekterih mesecih sem ga že toliko izvežbal, da je k večjemu vidrino oko zamenil z ušesom, kar seveda, kožo nekoliko okvari. Po preteku enega leta sem mogel biti ž njim popolnoma zadovoljen. Dasiravno nima take puške kakor je moja ali pa tvoja, sinko moj, vendar zna vselej to zadeti, kar hoče zadeti in kadar poka najin smodnik, je najino vse, karkoli se more doseči z dobrim strelom. Svojo stvar umeješ tudi ti, kakor sem videl na pumi, ki si jo k vodnjaku privlekel, in če skupaj drže trije taki možaki s šesterimi risjimi očesi in ravno toliko krepkimi rokami, to prav natanko vem, kako se temu grofu Antoniju ne bo posrečilo, da bi tega mojega Pepota drugič poslal v Afriko tiste ribe lovit.« 

»Moj stric je, oče!« 

»Da, to je dečko, ali to ne sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta "zlata dolina" pa je tvoja last, ki ti jo le po umora tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega pa le pusti, zakaj — —?« 

»Konja popustiti? To je, kakor bi že naprej se vsega odrekel!« 

»Daj si dopovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da — « 

Govoreč skoči Rrdoles kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las.

V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja.

»Ta je bila vam namenjena, Fabij!« reče Pepo.

»Gotovo je tisti Kučilo, ki ga je poslal don Estevan, naj me izsledi!« reče sledovnik silno srdit. »Pojdem — —.« 

»Stoj!« de Kanadčan. »Najprej misli, potem delaj! Mož je bil na konju. To je gotovo znamenje, da so odpotovali. Le most drži črez reko. Don Arečlza bo tam čakal na tega zavratnega morilca, potem bo pa morda most razdejal. Pepo, midva udariva naravnost skozi grmovje, ti Fabij pa človeka jahaje preganjaj. Ti imaš ovinek, in tako bomo vsi ob enem tjakaj dospeli. Naprej!« 

Fabij odveže laso, zajaše, ter odjezdi. Vse to je bilo delo enega trenotka. Zmečkano in polomljeno listje, majhne ravnokar odlomljene vejice, kopita na tleh: vse je izvedenemu očesu nedvomljivo kazalo, da ima preganjanca pred sabo. Prijezdši na peščeno pot, v mnogih krivinah k mostu držečo, dolono izpozna, da je bil več nego li en jezdec. Zdajci popusti uzdo, izpodbode konja z ostrinama svojih ostrog v boke ter leti po težavnem svetu hitro kakor misel.

Kučilo je mislil, da svin?enka njegova je gotovo zadela svojo žrtvo, ter se je bil iz strahu pred stražnima lovcema hitro iz strahu pobral. Predaleč je že bil, da bi, ga bil mogel Fabij doteči, ki je viharil naprej. Že se čuje šumenje reke v gozdu, preglašujoče hrupno kopitanje njegovega konja, in zdajci je slišati sredi bobnenja tudi človeške glasove.

Fabiju je vrela kri. Ponovljeni umorski poskus je odstranil iz njegovega srca vsaktero milejše mišljenje. Čutil je le eno misel, da sovražnike dohiti, razdrobi. Na njih prevažno število niti mislil ni.

Zadnji grm preskočivši, in blizu reke dospevši, vidi prizor, ki je njegovo ljutost izpodbol do najvišje stopinje.

Kakor smo že rekli, je bil čez reko most narejen iz dveh na pol otesanih debel, segajočih z enega brega na drugi, med kterima se je srdito penil Salto de Agua. Konca teh hlodov, kterih širokost je bila le tolika, da je mogel konj črez iti ter nista bila z ničemur pritrjena v zemljo, temuč sta ležala na goli skali. Nekaj trdnih možakov je moglo ta most razdreti in prehod onemogočiti, ker visoka bregova sta bila predaleč vsaksebi.

Ta trenotek, ko je imel Fabij skočiti na most, potegnili so od jezdecev gonjeni konji hloda. Isti hip presekajo lase, in hloda z žvižgajočimi lasi zagrmita v reko, da se voda visoko zapeni.

Fabij krikne kakor obdivjan. Arečiza ga je videl. Tudi on se je razkačil, da je sledovnik drugič ušel njegovemu naklepu.

»Sennor, vrag sam varuje tega človeka! Dobro sem videl, da moja krogla je — —« 

Obstane. Saj drugim ni bilo treba vedeti, kaj je kovaril z Baraho in Oročejem.

»Pojdite sem, sennor Tiburcio!« roga se Arečiza.

»Gremo pa skupaj bonanso iskat!« 

Fabij videvši podrti most, okrene konja. Žival je sopihala pod njim, tudi jezdec se je tresel prevelike vznemirjenosti.

Nadlegujočo puško spusti na tla, potegne nož, obrne konja, ter jezdi do gorovja nazaj, da bi reko prekoračil v velikanskem zaletu. Visoko dvigne uzdo, vzravna se v stremenih, udari z ostrogami, ter zleti kakor pšica proti reki.

Strahoviti podjetljaj se ni imel posrečiti. Konj se splaši zagledavši penečo globočino, vzpne se in obrne.

»Boji se mladič. Žugati zna, a jezditi ne!« kliče don Estevan.

»Sennor Arečiza, kaj imate s Tiburcijem?« vpraša pošteni Diaz, ki tega prizora ni mogel razumeti.

»Le zasebno malenkost, ki vas nič ne briga!« 

»Toraj ga pustite, naj mirno gre. Nemogoče je, semkaj priti, in z vašo zasrambo ga tirate v gotovo smrt.« 

»Naj pa utone, če neče pustiti!« 

Fabij je bil konja drugič obrnol, da drugič poskusi zalet. Arečiza je videl smrt zaničujočo odločnost v mladem licu. Opazil je, kako je kvišku dvignol nož, da ga konju v vrat zasadi, hoteč ga z bolečino izpodbosti do največjega napora.

»Saj se res ne šali. Zlodej res gre! Kučilo, Baraha, Oročej! ustrelite ga!« 

Mahoma so namerjene tri puške na Fabija.

»Stojte! kdor streli, je mrtev!« zagrmi mogočen glas, šumenje voda preupivši.

Rdoles pa Dormiljon sta bila na mesto prispela, ter stala z vzdignjenima puškama tostran brega. Takoj se pobesijo puške treh banditov. Predobro so znali, da ,Orlun' uresniči svojo pretitev.

»Nazaj, Fabij!« kliče Kanadčan; »sicer si izgubljen!« 

»Fabij!« odmeva v notrini Arečizini. Izpoznala sta se Fabij, Pepo!« 

Rdolesovo svarilo je bilo prepozno prišlo. Napetih žil leti konj proti reki — — strašanski skok — — dosegel je s vsemi štirimi ono stran. Toda zob časa je bil razglodal, razdejal kamenje. Odtrga se. Krik strahote iz ust obeh lovcev, krik veselja iz ust don Estevana — — Mož in konj se pogrezneta, strašno ropotajoča, v valove, ki se zgrnejo nad njima, kterih žrelu uiti ni bilo mogoče — —

Otok v reki Gili.

Onstran tubaškega sveta ležé neskončne planjave, ki ločijo Mehiko od Zveznih držav, znane le po neizvestnih, pustolovskih poročilih lovcev in gambusinov.

Skozi en del se vije reka Gila pod najraznejšimi imeni s svojimi pritoki. Izvira v najdaljnejših gorah na severu, pretekajoča neizmerne daljave peščenega sveta, na kteri širini ni videti nijednega drevesa. Suhoto in tišino teh krajev prečijo lepo deževnici izvotljene jame, ali ta voda ne rodoviti, ona pustoši. Karnenita tla kažejo potniku strme prepade, ter izsušene struge, ki potujočega zavirajo, njemu in konju ne nudijo nikakoršnega živeža in napoja. Bivol in damnik bežita iz teh puščav, kjer le nerada rasté tenka trava, ki ovene, še preden se je razvila. Indijan se kaže todi le tedaj, kadar prestane pekoči veter, ki večji del leta žgoče prepihava te pustote.

Le ob vodi je opaziti nekaj siromašnega, borega, divjega, skoro nejevoljnega rastlinja, širečega se je po nižavi, ki je prerilo do medvodnega jezika.

Bilo je okolu štirih popoludne, o času, ko veter ohlajeva, da ne piha več kakor iz goreče peči. Poslavjajoče se sonce na zapadu je metalo žarke poševno, in tenki beli oblaki, rožnobarveni, so se počasi vlačili po nebu.

Visoko v zraku je plaval vzletni orel, sani, skoro perot ne gibajoč.

Iz visočine, v kteri je plaval kralj tičev, moglo je njegovo ostro prodirno oko ugledati razne človeške stvari, raztresene po tleh puščave — — nektere bolj skupaj, druge tako vsaksebi, da druga druge ni mogla opaziti, le on sam jih je videti mogel.

Ravno pod njim se je širila krogovina, obdana od nerednega mladja, obstoječega v velikih ostrobodnih kaktusih, trnovih nopálovkah. Nekaj dreves železnjakov se je mešalo z umazanimi bojami kaktusov in nopálovk.

Ta kroglina iz rastlinja obstoječa, imela je na oni strani majhen grič zgoraj ves ploščat. Okolu te naravne trdnjave raztezale so se apnene plasti, peščene stepe, in vrste višavic, ki so bile videti v tem peščenem morju kakor trdni valovi.

Četa ljudi, kakih šestdeset jezdecev broječa, je bila odsela v tej okrožini od rastlinja storjeni. Konji so se dimili kakor po kakem brzoletu. Slišati je bil zmedeni šum človeških glasov, hrzanje konjev, zvenenje in žvenketanje orožja vsake vrste. Sulice s plapolečimi zastavicami, muskete, karabinke, dvocevke so bile še za sedla privezane. Nekteri jezdeci so oskrbljevali konje, drugi so polegli po pesku v pičlo senco kaktusov, misleči pred vsem na počitek, kajti v pekočem solncu vročega pasu otrpnejo udje prav kakor od mraza na severu.

Bolj zadaj se prikažejo obloženi osli in mule, stopajoče na počivališče. Še bolj zadaj so videti težko obloženi vozovi, okolu dvajset, počasno se bližajočih, ker jih vozijo mule.

V pravcu, v kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi.

Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izločeni, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe.

Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali.

Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine.

Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski.

Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno črežnje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, od sede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho.

Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako so bile proste in polajšane po navadi in po dobrem nazoru.

To je bilo, eno, kar je mogel videti orel.

Od tega taborišča dalje proti vzhodu, pa daleč za stepinimi griči, vzdigalo se je iz peščave veliko gosto lesovje obstoječe iz gumijakov in železnjakov. Drugačih dreves te puščave niso trpele.

V senci tega lesovja ustavila se je druga četa jezdecev. Ali tudi ni ne vozovnih ogradeb, ne tovornih živali. A to že ni edino nasprotje, razlikujoče to četo od druge. Krdelo to je še enkrat tako močno od prvega, ima namreč okolu 120 mož Indijanov. Njih obrazna barva spominja na florentinski bron. Eni so skoraj goli, eni imajo kratke usnjate predpase, vsi pa vihrajoče čope iz orlovega perja; lica so si bili naslikali s svetlo cinobrino pa žolto barvo, in z divjega čudnega okrasja njihovih konjev je lahko izpoznati, da so na vojnem potu.

Petero teh sinov divjave, brezdvojno glavarji, sedelo je resno okolu ognja, netenega po indijanski tako, da od daleč ni bilo poznati ni dima ni plamena. Velika dolga pipa, ki ima pri takih indijanskih posvetih veliko imenitnost, je krožila od enega do drugega. Usnjat ščit, čigar kraj je obrobljen z gostim perjem, dolga sulica, makanal (t. j. nekak ubojni kij), pa glavoreznik (t. j. nož, s kterim Indijanci oglavnico režejo) to je bila vsa oborožba teh glavarjev.

Nekoliko proč od njih držala je petórica vojakov konje glavarjev. Lepe živali, ognjevite, so jedva brzdati. Osedlani so s čudnimi lesenimi sedli, prevlečenimi z neustrojeno kožo in neustrojeno lisičina lepša jim križe.

Neki glavar, pipo dostojno naprej dajoč, pokazal je némo s prstom proti zapadu na neko piko na obzorju.

Evropejčevo oko bi bilo tam opazilo le rujavkast oblaček, toda bistri vid Indijanov je predobro videl bel stop dima, vzdigajočega so iz tabora belih, in v zraku napravljajočega ta oblaček.

Ta hip pride sel brezdvojno s prevažno vestjo, kajti vsi vojaki ga obdado.

Sel stopi k glavarjem.

»Starešina očetov naših me je poslal, da izumim pot belih mož, ki so prišli v deželo rdečih vojakov iz uzroka, ki ga še ne poznademo. Tamkaj — ter pokaže na oblaček — so se utaborili, po številu petkrat toliki, kolikor ima leto mesecev, z vozmi, konji, osli, mulami. Tam pa, kjer nikakoršen ogenj ne gori — pokaže proti reki — so trije bledoličniki na "zelenem otoku", veliki po rodu, kakor stari praočetje rdečih mož, ki ležé v grobu tisoč let.« 

Najstarejši glavarjev mirno puha dim skozi nos, poda pipo sosedu, ter veli selu, naj poedino opiše one tri može.

»Videl sem moža, velikega, širokega, kakoršnega še nikogar nisem videl, višjega od mene za dve glavi. Oko ima otročje ali postava je medvedja, in deset vojakov ga sevladati ne more.« 

Neverjetno mrmljanje se oglasi med poslušateljstvom indijanskim. Glavar migne, in tiho je zopet.

»Le en sam bledoličnik je, ki ga deset vojakov na tla ne obori. Njegova krogla pogodi žvigajočo lastovko, njegova pest onesvesti bivola, in glas mu je kakor grom o polnoči. Živi daleč v deželi Sivusov proti severu; še nikdar ni stopil v kraje Komančev, rdeči možje mu pravijo Orlun, to je veliki orel.« 

»Moj sin, popiši drugega!« 

»Drugi bledoličnik ni tako visok in tako močan, vendar višji in močnejši nego možje Apačev. V njegovem očesu žari ogenj, v njegovi nogi hitrost jelenova, njegova roka je spretna kakor kačji jezik, ki mirovati nikdar ne more.« 

»Iz kterega kraja so prišli ti bledoličniki?« 

»Obraz imajo človeka proti polnoči stanujočega.« 

»Moj sin, nariši tretjega!« 

»Ta ima lice južnika, mlad je kakor žarki jutranjega solnca, a lep kakor skvo v novem vigvamu vojakov. Glava njegova je višja od moje, njegova moč in ročnost kakor pantrova v pragozdu. Govoril sem.« 

Sel odstopi.

Na to sledi molk nekterih trenotkov, v kterih so si pipo predavali prav marljivo. Za tem veli starešina svojim štirim "bratom", naj povedó svoje mnenje. Dvigne se drugi. Ta je bil človek visoke rasti, temnejšega obraza nego drugi, okolnost, ki mu je privedla ime Črnotiča, to je črnega tiča. Bil je veličastna postava, ko je ustavši govoril.

»Šestdeset poletij je oživljalo moje oko in šestdeset zim je grbančilo moje čelo, a nikdar še nisem videl, da vlada prijateljstvo med belimi od severa in med bledoličniki od poldana. Oni trije možje na otoku ne spadajo k vojakom, ki tam na zapadu netijo velik ogenj. Sovražni so jim in rdeči sinovi travane pošljejo naj k njim, da pridejo semkaj ter se z nami borijo proti ljudem z vozovi. Črnotič, glavar Apačev je govoril.« 

Dvignejo se še drugi po vrsti, toda nobeden ne potrjuje Črnotičevega mnenja. Njegovo mnenje se zavrže ter sklene, da se pošlje večji oddelek nad tabor, manjši pa nad trojake na otoku.

Četrt ure preteče in sto mož se dvigne zoper tabor, drugih dvajset najiskušenejših vojakov, koprnečih preliti kri treh oseb, pa odrine proti otoku.

To je bilo drugo, kar je mogel videti orel.

Na jugu od teh dveh taborov, in sicer tako, da sta s tem krajem sestavljala trokot, stal je sredi Gile majhen otoček, zavit v lahno meglo. Todi teče Gila, po bregovih obsenčena z drevesi in grmovji, od iztoka proti zahodu, uro pod otokom se razdeli, delaje veliko razvitje, po eni strani mejoče s pogorjem. Gosta megla je pokrivala ta grič; le božje oko bi bilo moglo predreti ta parni zastor, kažoči se v tem živejših barvah nebomodrih in modričastih, čimbolj se je solnce nagibalo k obzorju.

V tej vilavi, zavzemajoči skoro dve četrtini milji prostora, nekako v enaki daljavi od pogorja pa od razvitja reke, bila je "zlata dolina", kakor je ta kraj krstil Markos Areljanos.

Velike trepetlike in mogo?ne vrbe so rastle ob bregovih reke, streljaj od imenovanega otoka. Drevesa so stala tako blizu vode, da so njih korenine prodirale skozi tla v reko ter se v vodi napajale. Odprti prostor med drevesi je bil zadelan z bičjem, ločjem, trsjem, protjem in drugim rastlinjem. Otoku nasproti je bila precej velika, vsakega rastja skoro gola planjava.

Ta pot so izhodile bivolov črede ali kopita divjih konjev, ki so semkaj k bregu pit hodili. S tega otoka torej je bilo moči razgledati vso ravnoto.

Otok se je bil naredil prvotno od dreves in debel, ki so se s koreninami in vejami zaplela in v strugi obtičala. Priplavala so druga drevesa, ki so v ta se zagrabila. Nektera so imela še perje, druga so bila zdavnaj že useknila. Ker so se bila z vejevjem in korenjem trdno zamotala, so bila kakor nekakošen plav, čemur pa je bilo treba mnogo let. Suha trava, gosto bilje, ktero so valovi natrgali ob bregovih in semkaj pripluli, zamašila je bila že davno vse te kote in praznine plavove. Prah in pesek, ki ga je veter iz daljnih krajev semkaj zanesel, je to travo in bilje polagoma kakor s skorjo pokril, iz tega je sčasoma postal nekak trden svet, okolu kterega je bilo pognalo visoko trsovje, da je bil otok prav gosto zeleno obrobljen.

Ta rob je obsegal kakih trideset do štirideset četrtnih črevljev prostora, z veliko in sočno travo pokritega. Ležeč ali klečeč človek, naj je bil sicer tako visok in močan, je izginol za tem mladičjem in zelenim vrbovjem.

Za tem robom kakor zastorom so ležali trije možje. Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj v velikanski pesti držeč, je skrbljivo bdel.

To je bilo tretje, kar je videl orel.

Sklepati iz poročila indijanskega poročnika o treh na otoku bivajočih belih, niso ti mogli biti nobeni drugi ko Rdoles, spač in Fabij.

Poslednji se namreč vkljub prenevarnega padca ni ponesrečil v vodi Salto de Agua. Padšemu v valove je le konj poginol, in ker je bil Fabij izvrsten plavalec, in sta mu prijatelja hipoma na pomoč pritekla, mogel se je rešiti, seveda le z naporom vseh svojih močij.

Don Estevan de Arečiza je bil takoj zapustil kraj s svojimi izpremljevalci, boječ se krogel tigromorcev ter meneč, da se je mladi sledovnik vsekako pogubil.

Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo v Tabak, je bila odprava že celi dan na potu iz Tubaka dalje.

Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi.

Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazni ti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil.

Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil na čistem. Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel kar nič razznati.

Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v roke pride, da živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne.

Kar pa zadeva Rdolesa, ni imel druge želje, nego koristiti zvestemu Dormiljonu in ljubljenemu Fabiju. Ukljub svoji zunanji neotesanosti je nosil vendar zvesto in dobro srce, skoro pobožno dušo, in ravno ta pobožnost, ki je prešinjala najglobočeje njegovo bitje, kazala mu je zločinstva dan Estevanova v ostudni in kaznivi svitlobi, česar nasledek je bil, da se on, ki je poskusil toliko človeške prevare, zdaj ni bal, zasluženo kazen izvrševati s svinčenko.

Ti trije niso šli iz Tubaka po razločnih sledeh naravnost za karavano, temuč so se držali zmeraj bolj na strani; ali dobro so pazili na vsako mesto, kjer je odprava taborila.

Mnogoštevilna družba odprave je po jedinščini in po indijanskih napadih izgubila dvajset svojih členov, preden je dosegla ono Zlato dolino. Trije lovci pa, kakor jih je bilo malo, so doslej srečno odhajali vsaki nevarnosti, ker svota njih poguma in bistrovida, njih izkušnje in drznosti je za mnogo presegala ono odpravnih ljudij.

Vedeli so trojaki, kje tabori danes karavana, slutili so nevarnost, zavoljo bližine Indijanov ter so bili sklenili, da bodo črez noč ostali na otočku, kjer so bili ovarovani vsakega nenadnega napada.

Seveda, tega pa niso bili opazili, da je ravno tačas k reki prispel apaški ogleduh, ko so se slačili, da na otok priplavajo, in da je natanko videl vsako njih kretanje.

Pepo in Fabij sta legla spat, in Pepo se je še le vzbudil, ko je bilo solnce na obzoru. Rdoles, ki je bil strašil, pripravi zajutrek. Okrepljeni sklenejo, da pojdejo za karavano. Napravljajoči se na pot, naenkrat obstoji Rdoles, pa veli: »Počéni otrok, počéni! Skrij se za šibje!« 

Hipoma leži trojica na tleh.

Izprva je bilo moči videti le tri Indijane, polagoma pa se jih dvajset pokaže na obzorju. Eni so bili oboroženi s kopji, eni so vihteli iz usnja spletene lase v zraku, vsi pa so glasili se z onim kričanjem, s kterim znanijo tako svojo radost kakor svojo srditost.

Pepo prašaje pogleda Kanadčana. Razločno govoreč kimljaj mu je odgovor.

»Je-li to resnični lov, ali samo zvijačna igra, Rdoles?« 

»Hm, počakati moramo, Pepo. Pač ne vem, odkodi bi mogli rdečniki znati, da smo mi tukaj. Mi jim nismo šli pravit.« 

Tiburcio, sam dobri jezdec, gledal je s pravo naudušenostjo jahaške vrline teh neprestrašljivih lovcev. A previdnostna pravila, kterih so se morali držati ti trije prijatelji, da se odtegnejo očesu Indijanov, so jim uzela velik del tega sijajnega in groznega igrokaza indijanskega lova.

Travana se je hipoma izpremenila v pozorišče hrupa in zmešnjave. Izmed dveh valovičastih vzdiglin prijaše jezdec, za Indijane ne vedevši, kterega pa so trije zavezniki takoj izpoznali za belega.

»Santa Laureta! bledoličnik!« vzklikne Pepo. »Vsekako je poizvednik Arečizin, ki naj se po tem kraju nekoliko ogleda. Za vetrom je in rdečih ni mogel slišati. No, vidiš, so ga že ugledali. Pazi Fabij, izgubljen je!« 

Bilo je, kakor je Dormiljon dejal. Prišel je bil, nič hudega ne sluteč, počasi skozi dolinico, divjaki pa so mu bili za hrbtom naredili krog, da ga ujamejo.

Zdaj jih belec zagleda. Razločno je bilo videti, kako je strahu strepetal, na to pa obzor motril, iskaje si izhoda. Izprevidel je, da sovražniki so razen ob reki povsodi ter zdirja tjakaj. Toda konj njegov je bil ali preslab ali pregnan; dirjal je počasno, polokrog za njim pa se je hitro zoževal. Kakih trideset korakov od brega dohitel ga je najpredniši divjakov, vrgel mu laso okolu vratu ter ga s konja potegnil.

Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič.

Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom.

»Rešimo ga!« reče Fabij.

»Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles.

Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha.

»Cuka!« dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo!« 

»Zakaj pa ne v glavo?« 

»Človek je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili.« 

Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahú ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok.

»Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj!« meni Pepo, svojo puško nabijaje.

Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran:

»Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev!« 

Rdoles se vzravna kvišku po vsi svoji dolgosti in zadovoljni smehljaj mu se prikaže okolu usten, videvšemu, da je Indijan par korakov ustopil, čudeč se njegovi velikanski rasti.

»Kaj mi rdeči mož povedati ima?« grmi Rdoles v svojem kontrabasu na ono stran.

»Je-li beli mož glavar; morem ž njim govoriti, ali naj ž njim govori kdo izmed mojih rdečih mož?« 

»Beli mož je kralj v gozdu in knez v travani. Ne bo govoril z nobenim prostim Indijanom. Dovovoljuje pa glavarju Apačev, da sme govoriti z njim!« 

»Čemu strelja moj brat na moje rdeče sinove?« 

»Čemu brani moj brat mojemu belemu sinu, iti kamor hoče?« 

»Ta bledoličnik ni niti brat niti sin velikega kralja iz gozda. Knez travane prihaja od polnoči, bledoličnik pa od poldna.« 

»Prav je govoril, vendar zabi, da vsi bledoličniki so si bratje. Ujetnika torej izpusti, da glas moje puške zopet ne govori!« 

»Apač se ne boji tega glasú: vojaki od poldna pa bežé pred njim.« 

»Je-li hoče moj rdeči brat slišati moje ime. Rdeči možje, kakor širna je travana in kakor daleč sega pogorje, pravijo mu Orlun. Je-li moj brat slišal že to ime?« 

»Slišal ga je!« odgovori Indijan, ne mogši pritajiti gibljaj spoštovanja.

»Po takem bo rdeči moj brat tudi vedel, da Orlun je pravičen in prijazen.« 

»Glavar Apačev oslobôdi ujetnika.« 

Glavar migne, odjezdi nazaj, da pride iz strela. Nož nekega Indijana bliskne okolu glave ujetnikove. Kanadčan vzdigne svojo puško. Divjak se zgrudi z razbito glavo. Deset klin zablišči ob enem. Pepo in Fabij ustrelita in dva Indijana se zgrudita.

Rdoles je bil zopet nabil.

»Teci!« zaupije z močnim glasom belemu, bivšemu sicer brez vezi, toda smrtnega strahu trepetajočemu ter ob enem ustreli četrtega skozi oko, tako da je imel beli zdaj prostora proti vodi bežati, in pod varstvom treh pušek bi bil gotovo prispel do otoka. Ves zmeden pa jo krene v stran, kjer mu je konj stal, umakne sebe in Indijane iz strelne daljave treh lovcev in v malo trenotkih je ležal od lasa zadavljen in oglavokožen na tleh.

Divjaki zaglasé živce pretresajoče tulenje.

»Santa Laureta, kako je bil ta človek bedast! Zdaj smo zabadava podali se v nevarnost.« 

»Ne, Pepo! Tudi nas bi bili poiskali. Le poglej, kaj delajo!« 

»Šest divjakov ostane, drugi odjezdijo proč.« 

»Po svoja strelila gredó, ki so ja odložili, ko so jeli konje loviti.« 

»Mislim, da nam bo prestajati pravilno oblego,« pristavi Fabij.

»Gotovo, dečko moj, s pota jim ne gremo,« dejal je Rdoles.

»Zdaj imamo še kratko premirje. Postaviti si moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelicam bolj protiviti nego-li ta vedno se premikajoči trsovni listovni rob. Gotovo pojdejo črez reko, da nas napadejo od dveh strani. Zato naprej, le naprej!« 

Bregu, na kterem so se bili Indijani pokazali, nasprotna stran otokova je bila zadostno ovarovana z velikanskimi koreninami, ki so v zrak štrlele kakor španski jezdeci ali pa kake ogradbe. Toda ona, proti Indijanom obrnjena stran otokova, s ktere je bilo najprej napada pričakovati, je bila varovana le z obrobkom sicer gostim a ne trdnini, ki ga je delalo trsovje in mlado vrbičevje.

Dobro, da je imel Kanadčan izredno močne roke. S pomočjo svojih tovarišev je na obeh koncih otokovih, ležečih v smeri reke, odtrgal velike suhe veje in pa debla, šele v kratkem napravljena. V nekoliko minutah so krepki in spretni lovci s trdno zgradbo utrdili najslabšo in najbolj izpostavljeno stran otoka, ki je braniteljem otočka mogla prihraniti več nego eno smrtno rano.

»Vidiš Fabij,« reče Rdoles, »za temi debli si tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam, ktere bi pošiljali z dreves dolu na naju. A midva bova že storila, da ti rdeči vragi do vrhunca ne bodo prispeli.« 

»Le pazite. Ples se bo skoraj začel!« meni Pepo.

Treba je bilo zdaj oči imeti odprte. Površina reke, vrhovi na bregu stoječih trepetlik, celo obrežje s svojim bičevjem, nič ni smelo uiti opreznemu popraševanju lovcev, kajti ura s svojimi mnogimi nevarnostmi se je bližala.

Polagoma se je nočilo, in na bregu stoječi grmovi so jeli dobivati one šarovite oblike, ki jih negotova svitloba mraženja daje predmetom na deželi.

Zelenota dreves je prehajala v mrzlo črnoto, ali ti trije lovci so imeli ostro oko Indijanov in pri toliki pazljivosti, ki so jo očitali, pač ni bilo mogoče zmotiti vajene čute.

»Pepo,« vpraša Rdoles tihotno, »ali se tebi ne zdi tudi, kakor bi bil tisti grm tam-le — pokaže s prstom skozi ločje na vrbov grm — »drugo podobo dobil in se povekšal?« 

»Da, jaz pravilu tudi tako,« odgovori nekdanji stražar Pepo. »Grm nima več poprejšnje oblike.« 

»Pa mi ti povej, če ne vidiš, da je tretji grm odtodi, navzgor šteti, perje pobesil?« 

»Pa res! Nima jih pokoncu kakor grm, ki ima korenine.« 

Fabij se zdaj oglasi: »Ali ne vidite grma tamkaj med vrbo pa med trepetliko, ki pred desetimi minutami gotovo še ni bil tam?« 

Trije streli počijo, trije smrtni kriki se oglasijo, kterim sledi mnogoglasno srdito rjutje. Umetni grm je bil izginol, druga dva pa sta zavzela svojo prirojeno podobo.

Zavezniki ležejo znak, da zopet nabijejo. Za odgovor na tri mojsterske strele prileté na otok krogle in pušice, ki so pa razpršile le nekoliko perja in mladih rastlik.

»Zdaj jih je le še trinajst. Pazite, otroci! Vidim, kako se pregibajo listovi trepetlike, veter gotovo ni, da bi bil tega kriv. Brezdvojno je kteri izmed teh nagajivcev, ki se je gori splazil ali pa leze šele gori.« 

Na drevesu, ki ga je bil omenil Rdoles, zdajci bliskne, trešči — in krogla prileti v drevo na otoku.

»Santa Laureta, ta grdun ti streli daleč memo!« dé Pepo, cev svoje puške naslonivši med trsje. »Videti ga ni moči ali enkrat naj mi izproži, pa bo po njem.« 

Preteče nekaj minut, preden Indijanec zopet nabije, na to pa zagrmi Dormiljonova medvedomorka, ko se na drevesu zopet zabliska. Le tisti trenotek, ko je sovražnik strelil, je pokazal goloto, in ta hip je bil Pepotu zadosten, rdečokožnika pogoditi. Indijanec se je trkljal od veje do veje kakor sad, ki ga toča udari.

Divje rjutje se oglasi tako strahotno, da je bilo treba železnih mišic, pri tem strašnem zavijanju strahu ne trepetati.

Fabij se okrene gori proti reki, tuljavo svoje puške predejavši v vilice posušene veje.

»Le pazite, enega bom plavati naučil!« 

Nekaj sežnjev nad otokom in prav blizu brega je bil kamen, ki je molil dva črevlja visoko iz vode. Fabij je bil videl, da je Indijanec, kakor bi trenil, skoči dolu za kamen. Izza onega stojišča mogel je dober strelec, ker je bil otožni plav navzgor in navzdol slabo zagradban, veliko škode narediti.

Fabij se je držal mirno. Čakal je, da ujame četudi najmanjše zadelo. Divjak privzdigne glavo, Fabij pritisne petelina in zdajci se zvrne rdečokožnik v čelo zadet in voda ga odnese memo otoka.

Tudi zdaj se glasi prav nepopisljivo kričanje. Divjaki so morali pač biti v strašni razkačenosti. Toliko so imeli že izgube, uspeha pa niti najmanjšega.

»Je-li grdeži mislijo, da nas bodo s svojim krdelskim tulenjem premotili?« grozi se Kanadčan. »Saj jih je le-še enajst mož. Ah, ko bi mogli mi tako storiti, da bi jih črez vodo privabili, še eden bi ne ostal, ki bi v vas nesel poročilo o pobitju.« 

»Ha, stojte, jo že imam!« pravi na to Kanadčan. »Če bodo mislili, da so nas pozadeli, gotovo bodo sem prišli po naše glavokožnice.« 

»Ali to je jako nevarno!« 

»Toraj dobro! Četudi. Naj prvo pride na vrsto moja kučma; ena predrtina več jej ne bo škodila! Ne kričita pa ne, le tako majhen glas dajta od sebe, kadar pade.« 

Kanadčan natakne svojo kapo na vejo, ter jo drži nad majhno odprtino med vejami storjeno. Indijani jo zapazijo. Dobro merjena krogla raztrga vejo, in na kratki zastok Pepov se oglasi na brega oglušno kričanje.

»Res mislijo, da so Orluna poslali k njegovim očetom. Le počakajte, ,veliki orel' vas bo vrabce, vse požrl.« 

»Tam pleza nekdo na trepetliko!« poroča Fabij.

»Prav tako, naj le, saj hočem tako!« odvrne Kanadčan. »Če se dobro pritisnemo k robu, ne bo vas videl. Mi moramo tako ravnati, kakor bi od nas kdo na sredi kaj iskal. Temno je že tako, da je z drevesa pač izpoznati postavo, drugega pa nič. Daj sem tvoj oprsnik pa tvojo kapo, Pepo, boš videl!« 

Rdoles potegne viličasto vejo iz ogradbe, dene oprsnik črez njo, natakne kapo na vrh, ter porine to postavo proti sredi otoka. Mahoma se zabliska s trepetlike, krogla udari blizu postave, vendar pusti Rdoles, da pade.

Zmagodobitni krik se razlega po trepetliki.

»Že dobro, rdeči moj brat! Dva izmed nas sta že šla iz površja; pridite še po tretjega ... Ko bi bil junak boljši strelec, ko bi ne bil že gost mrak, bi pač ne bilo smeti kaj takega se podstopiti, ker je pa ... no, Fabij, daj sem svoj klobuk!« 

Kanadčan dobi klobuk. Da sta ona dva njegov namen slutila, gotovo bi mu ga bila prečila. Orlun se smeje tiho za-se, dene klobuk na glavo, ki mu je bil veliko premajhen, česar pa okraji niso dali izpoznati, vzravna se, ko je mislil, da je mož na trepetliki puško že nabasal, da se mu nekoliko pokaže. Pepo vzklikne strahu, kteri krik pa je zadušil dvakratni pok, eden s trepetlike in drugi sem od brega ter potegne Rdolesa nazaj.

»Santa Laureta, kaj ti je palo v glavo?« 

»Kaj mi je palo v glavo? Zdaj mi ne bo nič več, kajti rdečokožniki mislijo, da so nas popihali vse tri. Je-li čuješ, kako ti satani ukajo in rjovejo? Seveda, merili so bolje, nego sem bil mislil: ena krogla mi je šla v rokav, druga pa, kakor vidiš, skozi klobukov okraj!« 

Fabij je bil še bled od strahu, vendar si ni upal ničesar očitati predrznemu možu. Rdoles se malo otrese ter reče:

»Le pazite. Zdaj se bo vsula na nas prava toča samih puščic in krogel. Poznam te ljudi, ki bodo zdaj lepo sklenili, naša trupla do mrtvega postreljati.« 

Prav je govoril Rdoles, ker zdaj so jeli Indijani streljati na otok, in to je trpelo skoro celo minuto.

Puščice so švigale semtertja, krogle so odbijale kosce od debel in vej, pa nobenega teh treh mož niso zadele.

»Je-li ste videli? Zdaj bodo molčali, dokler mesec ne stopi nad vrhove dreves. To se bo zgodilo v treh četrt urah, in dotlej jim moremo pripraviti, česar potrebujejo.« 

Po reki se je bilo tako stemnilo, da z brega ni bilo moči razločiti najmanjše stvari na otoku. Mesec, ki je bil že zgodaj na nebu in ki se je zdaj vzdigal za drevesi in grmovje na bregu, je lovcem omogočal, da so mogli natanko razločevati stvari na bregu.

Lovci si narežejo ob robu otokovem suhega trsja, zmotajo ga, v obliko glavi podobno, ter napravijo s svojo obleko tri trupla, dojavši jih na travo, kakor bi bili mrtveci.

Mesec se vzdiga višje ter obliva s svojo mrlečo svetlobo plavni otok. Z dreves je moral vsakdo te podobe imeti za človeške postave. Lovci pa so med tem ležali za svojo ogradino, čakajoči kaj pride.

»Ali ne lazi tamle nekdo na vrbo?« vpraša Pepo.

»Da,« odgovori Fabij, »tako lepo bi ga bilo na muho vzeti, pa mu zrna pod kožo zapoditi, ko bi ne imeli drugih namer!« 

»Le pustita jih, naj lezejo gori. Bodo že še tudi doli prišli!« 

Z največjo opreznostjo se je vzpenjal Indijanec od veje do veje, dokler ni dosegel potrebne visočine, s ktere je mogel pregledati plavajoči otok. Tam je počenil na debelo vejo ter oprezno glavo, pomolil iz vejevja. Ugledavši na tleh ležeče navidezne mrliče, kakor je bilo videti, ni bil iznenaden. Vendar je domneval, da bi utegnila biti še kaka zvijača, kajti ona trupla se mu niso zdela nič kaj človeška, ali saj ne popolnoma mrtva. Zato se Apač smelo s celim telesom premakne ter nastavi puško, na to odstavi cev svojega orožja in zopet pomeri. To pregibanje nekolikokrat poskušivši, se je uveril povsem, da so le mrliči na otoku. Mislil je, da bi bili prav gotovo nanj streljali, ko bi bil še kteri živ, in to svoje veselje naznanil je z glasnim zmagovitim krikom.

»Aha, riba prijema!« smeji se Rdoles. »Črnotič sam je, ki bode gotovo obiskal bele svoje brate.« 

»Z drevesa pleza!« pripomni Fabij.

Med tem so morali pa Indijani vendar še nekoliko sumiti, kajti nastala je dolga tihota, da se ni čulo ne bev ne mev.

»Strašno radi bi imeli naše oglavine, pa si prav še ne upajo,« pripomni Pepo, zdehljaj od dolgega časa pritajivši. »Santa Laureta, meni se je začelo zdehati, pa spanec me lomi kakor v Elančovih, kjer sem na tak način izgubil krasno službo!« 

Toliko da je šepnil te besede, prikaže se na obrežju Indijan, kteremu je hitro sledil drugi in v kratkem je bilo naštetih deset postav, ki so počasi stopale v vodo.

»Brodili bodo, če jih dobro poznam, drugi za drugim,« šepeče Rdoles. »Ti Fabij, vzemi si druzega; Pepo, ti meri v sredo, jaz bom pa predzadnjemu dal njegov delež. Tako nas ne bodo mogli, ker bodo po presledkih ločeni narazen, naenkrat navrtati, in potem bomo laglje ž njimi pri kraju. Boj bode, mož proti možu.« 

Vojak visoke rasti je prvi, Črnotič je. Drugi mu sledé, a s toliko oglednostjo, da njihova kretanja v vodi ne delajo niti najmanjšega šuma.

Glavar dospe do one globočine, ki ga je primorala splavati. Tri zaveslave so ga mogle k otoku prignati.

»Ogenj!« zagrmi Kadadčanov glas.

Lovci se vzravnajo, ob jednom počijo trije streli in trije Indijanci izginejo pod vodo.

Pepo in Rdoles hitro vržeta puške za sabo, ter čakata boja, mož proti možu: toda Črnotič, čuvši pok strelov, se je bil potopil, in njegovi ljudje planejo z besno naglostjo po vodi na obrežje.

Pepo opazi v neki daljavi neko črno, vznak plavajoče truplo, ki se je od vode gnati dalo k obrežju.

»Don Fabij, za božjo voljo, mojo puško simkaj! Črnotič je, ki se mrtvega dela, ter se pusti od vode naprej nesti!« 

Pepo vzame karabinko iz mladeničevih rok ter pravi mereč:

»Zdaj bo moj rdeči brat plačal oglavek našega belega sina! Treskavec boječega Apača ne bo umoril, temuč vzel mu le moč roke, ktero je vzdignil proti knezom travane!« 

Mahoma se glavarjevo truplo potopi, ali se glava zopet na površini pokaže, zrak udihavat in zdajci mu zdrobi težka krogla medvodomorca desno pleče.

Tudi Rdoles je bil prijel za svojo puško. Videl je namreč, da se eden ubeglih bliža bregu skozi grmovje, da bi glavarja sprejel, ter izproži. Divjak je plačal svojo neopreznost s smrtjo.

Kanadčanova nakana se ni povsem obnesla, ker so bili Apači pobegli, namestu na otok priplavali. A izmed deseterih so morali trije pustiti življenje, in glavar je bil zaznamovan za vselej. Od dvajset napadnikov je bilo dvanajst ustreljenih, napadanem pa se niti las ni skrivil. Tolik uspeh se je mogel posrečiti le tako slovitima možema, kakor Treskavcu pa Orlunu, ki sta s kadečima se puškama stala kakor preteča bogova maščevanja, kterima noben smrtnik uiti ne more.

»Kaj pa zdaj, Pepo?« vpraša Kanadčan.

»Najprej na suho, potem pa tjakaj!« 

»Živelo jih je še ednajst in deset jih je šlo v vodo, kje je bil manjkajoči?« opazi Fabij.

»Pa res dete moje! Ali je na bregu stražil, ali je — — je-li ne čujete konjskega kopitanja? je, kakor sem hotel reči: odposlan je bil po pomoč. Zdaj ni nič, da bi šli tja. Pojdita, bomo kaj jedli to je najbolje, kar moremo zdaj storiti!« 

Posedejo ter poviijejo, okolico ostro motreči, majhno jestvino obstoječo iz mesa na solncu posušenega.

Brezglasna tišina vladala je na okolu kakor, da je tišina pred viharjem. Mesec se vzdiga višje; čas prehaja, in mesec jame že zapadati, in vendar tihote ne moti noben šum in iz nobenega znamenja ni moči izpoznati, da je človeško, sovražno bitje blizu.

Zdaj voda nemirno zavaloviši pod otokom. Pepo nastavi ušesa.

»Kaj je to? To gibanje ni od deročega toka reke. O tej uri, ponoči, ne hodijo ni konji ni bivoli na vodo se napajat.« 

Ustavši se skloni, da bi pregledal reko gori in doli. Toda zgoraj in zdolaj otoka se je napravila gosta in neprevidna megla, ki jo dela hlad ameriških nočij, nastopajoč za gorečo dnevno vročino, iz pare, ki jo dajeta od vročega solnca pregreta zemlja in voda.

»Ne vidim nič razven megle,« dejal je Pepo hitro.

»Gibanje vode je lahko razlagati,« trdi Rdoles. »Ono kopitarje konjsko, ki smo je čuli, je bilo od prihajajočih divjakov. Razdelili so se ter eno četo gori tu črez vodo podali. Od todi valovičenje.« 

Megla se zgoščuje vedno bolj ter lega z vodeno težo na plavski otok. Toliko da je bilo par korakov pred sabo razločiti. Prezebajoči lovci se zamotajo trdnejše v plašče in odidejo.

Sedaj se stresejo vsi trije naenkrat.

Na obojem obrežju se je ob enem vzdignilo tako silno, pretresljivo, dolgotranjo tuljenje, da se je razlegal tuleči odmev še po bregovih, ko so se bila usta, iz kterih je prihajalo, že zaprla.

»Santa Laureta, to je bila beseda. Tako polnoglasne je ni slišati niti pod Puerto de Sol v Madridu.« 

»Kaj pa ti praviš nato, Fabij, otrok moj?« povprašuje Kanadčan. Fabij odgovarja Pepotu nenavadno mehkoglasno.

»Da Bog svojih ne zapusti!« 

»Prav tako, dečko! Obkoljeni smo sicer po obeh straneh, pa kadar bo mesec ves zapal, našel se bo način, da bomo to mišnico odprli.« 

Tiha noč je, ali — — kaj je zopet to? V veliki daljavi se slišijo streli. Natanko je bilo moči prepoznati razne kalibre pušek. Streljanje traja; tam zunaj kje mora biti srdit boj.

»Mislim, da so Apači napadli taborišče don Arečizino,« de Rdoles.

»Privoščim mu, da bi mu ne šlo bolje nego li nam!« srdi se Pepo. »Ni misliti, da se bo branil tako hrabro, kakor smo se mi.« 

Na bregu se sliši glas. — —

»Beli možje naj svoja ušesa odpro!« 

»Črnotič je,« meni Pepo. »Glavar mora imeti veliko moči, da bolečino svoje rane tako premaguje, kakor bi se ponujal pripovedovati nam zgodbe!« 

Res je bil Črnotič. Dal se je bil ovezati in dva vojaka sta ga držala.

»Čemu naj beli odpirajo ušesa?« izveduje Dormiljon Pepo.

»Možje od polnoči so hrabri in treba jim bode vse njih vrline. Hrabri sinovi Apačev napadajo ta trenotek bele od poldana. Zakaj ne ostanejo proti njim tudi možje od polnoči?« 

»Ker se Orlun ne bojuje s Črnotičem.« 

»Glavar Apačev neče več govoriti s Treskavcem, temuč z Orlunom s Snežnikov, s svojim belim bratom, imajočim moč medveda in glas groma.« 

»Kaj hoče Črnotič od Orluna?« vpraša Kanadčan.

»Črnotič hoče slišati, kako ga Orlun prosi za svoje življenje, kajti ura je blizu, ko bo pal iz zraka dolu na zemljo.« 

»Kdo ga bo vrgel na zemljo?« 

»Apačeva roka.« 

»Apačeva roka bo razdrobila kralja gozdov in kneza travan. Glavar Apačev hoče govoriti še s Pantrom-juga!« 

»Tebe meri, Fabij!« reče Rdoles. »Vidiš, imaš tudi že ime!« 

»Kaj hoče Apač od Pantra, ki ga bo raztrgal?« zakriči Fabij.

»Panter je mlad in lep. V njegovem srcu stoluje hrabrost in moč, toda smrt ga je prijela za kremplje in ujiti ji more le, če posluša glas, ki mu govori!« 

»Panter ne vidi smrti pri sebi, ampak pri rdečih mačákih, ki ob vodi prežé in iz strahu črez vodo hrecajo. Kaj hoče glas povedati?« 

»Mladi Panter pridi k svojim rdečim prijateljem. Poišči si skvô med hčerami Apačev in postal bo vojak in velik glavar, čigar glas bo odmeval po vseh vigvamih.« 

»Santa Laureta, ta mrhač vam če žensko dobiti, sennor Fabij,« reče Pepo. »Namažite se s sajami in okrom, in potrdite, zakaj taka zveza se grofu Medijanskemu ne ponuja vsaki dan.« 

Vkljub nevarnemu položaju, v kterem so lovci bili, se Fabij ne more zdržati smehu.

»Dovolita mi, da izgovorim še eno vprašanje. Če Panter-juga obljubi, da si bo poiskal rdečo skvô, kaj bo glavar Apačev potem storil z Orlunom pa s Treskavcem?« 

»Umrla bosta. Črnotič bo odprl njijun drob, da vidi strah, ki v njima tiči. Če Panter ne pride, zadavil ga bo Črnotič z dvema prstoma, z njegove kože naredil sedlo za svojega bojnega konja, oglavek njegov pa dal za prebivališče mišem polja.« 

»Pa naj Črnotič semkaj pride in svojih dveh prstov ne pozabi. Ali on se bo zbal treh belih glavarjev, pokazal jim hrbet s svojimi hrabrimi vojaki, kakor poprej. Trije beloličniki so požrli dvanajst njegovih sinov, Črnotiča ohromili, njim pa se niti las ni uzel. Če pride semkaj, bodo ga zdrobili, kožo mu bodo pustili, kajti oglavek Apača je kakor zajčevina; hraber vojak rajši pogine, kakor da bi se ž njim lepotičil.« 

Po dolgem premolku reče Pepo: »Videli bomo, če bodo res dobili naš oglavek. Beg pod takimi okolnostmi ni boječnost, nego junaški čin. Preudarimo, poskusimo, če jim moremo plavaje oditi.« 

»Vsakdo izmed nas se je učil vodo deliti. Poprej pa moramo še poskusiti, če mislijo na ta slučaj,« pridene Rdoles.

Mesec se je bil zdaj skril. Pokanje pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in temota je bila na okolu. Kanadčan potegne vrbovo deblo iz plava; grčasti konec tega debla je bil človeški glavi še precej podoben. Varno dene les na površino vode, in črna stvar splava polagoma po vodi.

Sapo pridrževaje so poslušali na najmanjši glas, ki bi znanil, da ta poskus so Indijani prenašli. Mnogo minut preteče, pa se ničesar ni čulo.

»Pojde, če oprezno plavamo in v daljših presledkih od todi odhajamo. Puške, strelivo, pa — —

Pepe se ustavi s svojim predlogom . Na bregu zagori ogenj, še eden, bolj doli tretji, četrti — — na drugi strani so isto tako plapolali štirje dobro kurjeni ognji ter so metali žar na reko, gosto meglo razsvetljujoči.

»Ta bo huda!« de Rdoles. »Kako pojdemo od todi?« 

»Megle se bodo zgostile, oče, in suho kurivo mora hitro poiti, potem izgubé ognji svojo svetlobo. Pa — — stojte, pokazal vam bom, kako se ogenj pomanjša!« 

Skozi ozko odprtino megle je videl Indijanovo glavo, ki je na tleh ležé kuril prav pri otoku. Vzdigne puško. Veter potegne, odprtina se zopet naredi, strel poči, in mnogoglasno upitje je kazalo, da je dobro zadel svoj cilj.

V kratkem so vsi ognji izgubili svojo prejšnjo svetlobo.

»To je pomoglo!« de Rdoles. »Fabij, dečko moj, pri Marku Areljanu nisi bil v slabi šoli to ti morem pričati z najboljšo vestjo. Vkljub tem ognjem se nam bo vendar sponeslo, po reki tako daleč plavati, da se varno moremo izkrcati. Ne misliš tudi ti tako, Pepo?« 

»Če se megla zgosti, česar se je nadati. Kako bo pa s smodnikom in puškami? Včasih bomo trebali se potopiti!« 

»Hm,« méni Fabij mišljevito, »morda ne bomo trebali niti plavati niti potapljati se. Je-li niste opazili, da se je naš otok zdaj vzdigal, zdaj grezal, kadar so rdeči brodili po reki?« 

»To smo vsi opazili!« 

»Da se je v podstavi tresel in majal, ko smo nektere veje in debla trgali za gradbo?« 

»Tudi to smo videli!« 

»Mislim, ko bi se nam posrečilo, otok splavati, to bi —« 

»Santa Laureta,« seže mu Pepo v besedo, »ko neumneža sva bila, Rdoles, da tega nisva poprej si namislila. Kaj bi res ne bilo mogoče otok odtrgati?« 

»Tej nakani tudi jaz priglasujem, kajti Fabijeva misel nam bo rešilo. Otok se drži za korenino ali za kako steblo. Mora biti več let, kar tukaj stoji; tla, kakoršna so, dajo to domnevati. Voda je niže lesovje že vse pregnila in o tem se hočem zdaj prepričati.« 

Rdoles stopi na rob otoka ter oprezno stopa v vodo.

Ostala dva nista brez nemira opazovala njegove naporne preiskave. Od časa do časa izgine pod površino reke kakor tonovka, na straneh ladije iskajoč zev, ki bi jo mogla z vodo napolniti in potopiti. Naposled pride zopet na glavni otok.

»No, ali nas mnoga sidra držé?« spregovori Pepo.

»Kakor mislim, pojde vse dobro. Doslej vidim le eno sidro, ki otok drži. Le previdno moram delati, da cel ostane, če ne, pridemo iz dežja pod kap. Pred vsem moramo imeti pa krmilo. Voda ima prav nasprotne toke, in če tudi plava, ne moremo vsega dobiti v svojo oblast, moramo vendar kolikor mogoče malo od nje zaviseti.« 

V prvih urah noči so Indijani lahko videli, kaj se godi. Čim bolj pa se je zgoščeval megleni zastor okolu otoka, tem bolj se je manjšal pas svetlobe. Naglo se megla tako zgosti, da bdeči rdečniki niso mogli več videti nasprotnega bregu in naposled izgine tudi otoček sam v megli.

Ni šuma ponočnega, da bi ušel Indijanovemu ušesu, in njegovemu paznemu očesu se ne odtegne lahko predmet, ki ga išče. Danes pa je megla zopet zrak polnila ter obenem očesu odmikala najbližnjo okolico. Le najbolj napeta pazljivost je mogla ne koliko nameščati ostrost čutov, po megli in nočni temoti zadržavanih.

Zaprtih očij in odprtih ušes stali so indijanski vojaki nepremakljivo pri svojih ognjih, izkušaje bdeči ostati, med tem ko je bila vsa priroda v globokem spanju. Zdaj pa zdaj vrže kteri vejo v ogenj, da ne ugasne ter se postavi zopet v svoje mirno, pazljivo držanje.

Tako je preteklo precej časa, v kterem ni bilo ničesar slišati razen oslabelega bobnenja daljnega vodopada tam gori in tihošepečega šumenja, od vode pregibanega ločja.

Mrzli ponočni zrak je podvojil bolečine glavarju in vsled tega tudi njegov srd. Svetloba ognja, gorečega poleg drevesa, na čigar deblo je slonel, osvetljevala mu je ostro rezane poteze obraza, vsled krvne izgube pobledelega.

Začne šumeti v bližnji grmičevini. Mlad Indijan stoji pred glavarjem. Ves je oblit s krvjo; prsi se mu dvigajo visoko in nosnice so mu razširjene, znamenje, da je dolgo in hitro letel — —

»Kaj hočeš? Pošilja te glavar? Mora biti nekaj, važnega, da pošlje najhitrejšega tekuna našega rodu!« 

»Leopard ne pošilja več tekunov. Noč belega priril mu je do srca, in šel je za klicem Manitovljevim v Večne travane!« 

»Tamkaj bo vesel, ker je umrl ko zmagovalec,« odgovori Črnotič, svojo radovednost premagovaje.

»Ko zmaganec je pal na tla. Možje apački so bežali. Njih vodje in petdeset slovečih vojakov leži na bojnem polju.« 

Ni manjkalo dosti in glavar bi bilo tej vesti kvišku planil, vkljub pekoči bolečini svoje rane. Trebal je nekoliko trenotkov, da je zadobil notranji mir. Na to vpraša resno in mrzlo:

»Kdo te pošilja?« 

»Vojaki, ki trebajo vodje, da se maščujejo. Črnotič je bil doslej glava enemu rodu, zdaj pa je glava celemu narodu.« 

V očeh ranjenca se posveti ponos in zadovoljnost. Po eni strani se mu je pomnožila moč, po drugi strani pa je pokazalo pretrpljeno pobitje ostalih štirih glavarjev modrost njegovega sveta, ki ga jim je bil danes dajal.

»Antilopa, tekun, ima jelenove noge in misel lisice. On, čuj iz ust svojega glavarja povest boja proti kraljem gozdov in knezom travane!« 

Tekun se nakloni, ponosen na to blagovoljnost.

Glavar mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo.

»Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti.« 

»Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem?« 

»Ne. Morejo pa ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg.« 

Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli.« 

»Je-li sme storiti, kar je rekel?« 

»Pojdi, pa stori!«

Tekun se obrne ter izgine v megli.

Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč.

»Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in potem splavamo.« 

Rdoles je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas.

»Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev?« 

»Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem?« vpraša Pepo.

»Le; jaz nimam časa!« 

»Kaj hoče veliki glavar od lovcev s Snežnikov?«

»Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov.« 

»Tristo takih!« meni Rdoles. »Nekaj naklepajo.« 

»Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje!« 

»Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje.« 

»Knezi travane ne občijo z močmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo!« 

»Apačev nož bo vzel Treskavcu nos, da bo zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo!« 

»Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travah ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti!« 

»Apač ga bo zagrabil. Govoril sem!« 

»Ah! kaj je to?« dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati!« 

Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča.

»Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi! Ni slaba misel, da bi nas skozi ogenj pognali v vodo, potem pa na breg,« reče Pepo.

»Delali so svoj naklep in svoj poštev, ničesar ne vedoči o našem krmilu.« 

»Kako to?« vpraša Fabij.

»Zažigalka, priševša blizu otoka, ga bo razsvetljevala. To jim bo dovoljevalo, nas s svojimi loki in puškami tako v očeh držati, da se bomo skrivati morali in ničesar storiti, da bi se branili. Krmilo je dolgo; ono nas bo rešilo.« 

»Ali moreš sam opravljati vse? Rdoles!« 

»Da,« odgovarja Rdoles iz roba na zdoljnem otokovem koncu veje potegovaje, da bi si v naglici na gorenjem koncu naredil majhino zgradbo.

»Pa daj sem tvojo puško. Pojdite, sennor Fabij, priložnost bova imela parkrat dobro pogoditi, vi le enkrat ustrelite. Drugo bom sam oskrbljeval, vi le nabijajte puške!« 

Splazita se za rob ter se postavita za strel.

Zažigalka prihaja sicer počasno ali stanovitno in zmeraj bližje. Sestavljena je iz smolovnega lesa, čigar glasno prasketanje je zdaj natanko razločiti. Ker je precejšnjega obsega, je delala plamen, obojna brega ukljub megli jako razsvetljujoča, in da je dobro izpoznati sence na bregovih stoječih Indijanov.

Uspeha so si tako gotovi ter si mislijo lovce v toliki zmešnjavi, trepetu, neodločnosti, da nevarnosti za-sé niti ne slutijo, meneči, da je odveč skrivati se, in ne videti igrokaza, v kterem se je imelo vršiti uničevanje male prirodne trdnjavice.

Rdoles leži za vejevjem, skozi ktero je krmilo narobe uteknol, zadetja zažigalke z napetimi mišicami pričakovaje. Videl je natanko nje sestavo. Dva drevesna vrhova, drugi k drugemu privezana, nosila sta plast zelene trave, na kteri je bilo nasute mnogo suhe smolene lesovine in zažgave. Zadevši se ob otok, morala je goreča ta grmada izgubiti ravnotežje, in pasti na otok, na kterem je bilo toliko suhljadi, da je moral v malo trenotkih s plamenom zagoreti.

»Zdaj je dosti svetlo tam preko. Nanje!« poveljuje Pepo.

Dva strela počita.

»Zadeta! Dva sta se zvalila!« 

Ko leže Fabij vznak, da puško nabije, ustreli Pepo s tretjo.

»Trije!« oglasi se, svoje žrtve štejoč.

Indijani, ta nepričakovani napad videvši umaknejo se, kolikor mogoče nazaj. Toda luč zažigalke, združena s svetlobo njih lastnih indijanskih ognjev, razsvetljevala je tolikanj natanko najmanjše predmete, da je bil vsaki Indijan bolj ko opoldne razpoznati. Temne postave Indijanov so bile vidljive celó izza grmovji, za ktera so se bili poskrili.

Fabij ni mogel dosti hitro nabijati pušek.

»Štiri! Hitrejše, sennor Fabij! Da imam le pet minut časa, bosta izginole kar dve dvanajstorice rdečakožnikov — — Pet!« 

Zdajci se otok jako potrese. Zažigalka je bila na krmilo zadela. Omahuje, pa se vendar obdrži v ravnotežju, ker je bil Rdoles malo odjenjal, potem pa jo z veslom počasi odrival, da mirno splava mimo otoka dolu po roki.

Nevihta pušic in krogel se je usula na plavni otok, ko ga je zažigalka razsvetljevala, ki pa ni prizadela niti najmanjšega kvara.

»Šest!« šteje Pepo.

Ko je zažigalka mimo prihajala, moral je malo prenehati, je pa potem meril s toliko večjo gorečnostjo. Fabij vidi, da svetloba pojema; moral je kratko svetlobo porabiti. Obrne se, vstane, ter pomakne ravno nabito puško skozi ogradbo.

»Sedem!« dé Pepo vzraščen.

»Osem!« klikne sledovnik.

»Santa Laureta, zdaj je proč! Ta Lepa luč ni mogla vzdržati še nekaj minut? Vraga, ti Apači bodo še črez petsto let mislili na kneze travah, ki so trije toliko število domačinov poslali v večne gozdove. Gremo za palivko?« 

»Ne. Moramo počakati. Pridemo v njen svit, ko bi ji mahoma sledili.« 

»Ali pa bi mogla ob breg zadeti,« meni Fabij, »zažgati ga in naš pot izdati.« 

»Tega se ni bati. Rdeči bi ogenj takoj ugasnili, da bi sami ne bili v nevarnosti.« 

Takrat divjaki niso zatuljevali kakor navadno. Njih razjarjenost je pač dospela do stopnje, kjer umolkne, a je toliko pogubnejša. Njih pazljivost se pomnoži, ko se je bilo zopet temnilo kakor poprej.

Dobre četrt ure je bilo preteklo, ko se Rdoles pripravlja, da poj de zopet v vodo.

»Zdaj bo čas. Veslati ne smemo, z majhno hitrostjo vode bomo pa le počasi napredovali. Če pa dalje čakamo, zgodi se lahko, da bomo o jutranji zori še v obsegu divjakov.« 

Gre pod vodo. Na krožcih, okolu otoka se kažočih, je bilo poznati, da dela. Plavni otok se je tresel kakor čoln sredi votlega morja. Čutiti je bilo, da velikan poskuša neki zadnji siloviti napor. Fabiju je bilo nekaj hipov tesno pri srcu, mislečemu, da Rdoles se morda s smrtjo bori; — zdajci se sliši molklo zaškrtanje, kakor če ladja ob skalo zadene.

Isti trenotek se pokaže Kanadčan na površini vode, s kapljajočimi lasmi in z rdečim obrazom. Z enim skokom je na otoku. Otok se začne počasno vrteti okolu sebe, potem pa gladko splava po reki. Močna korenina, ki je globoko segala v strugo, je bila zlomljena.

»Hvala Bogu!« pravi Rdoles, pogledši svoje žilave roke. »To je bil strašanski napor!« 

»Zdaj se gibljemo ter plavamo od večnih lovišč teh rdečokožnih grdežev proč!« dostavi Pepo, pomagaje mu krmiti in plavu dajati ravni tek. Plav se je že precej pokoril veslu, in tako odhaja dalje.

Če so ostali na sredi reke, ni se jim bilo bati odkritim biti, razen ko bi jih izdala neprevidena okolnost. Ti trije možje so se držali tako mirno, da je bila na okoli največja tihota. V tem preide precej časa. Zdaj se prikaže pred njimi luč zmeraj večja, in kakor je bilo videti, goreča na sredi vode.

»Santa Laureta! kaj je pa to?« vpraša Pepo.

»Zažigalka pač ne more biti!« pravi Fabij.

Rdoles ne odgovori ničesar. Nepremakljivo je zrl v ta nesrečni ogenj, in veslal počasi dalje.

»Stražni ogenj je na bregu,« odloči na to.

»Pa vendar na sredi reke gori,« odvrne Fabij.

»Reka dela oster ovinek!«

»Drži se na sredi,« pripomni Pepo. »Če ne pridemo prav k bregu in k ognju.« 

»Deročnost je tolika, da se moram napol upirati, če nečem vesla zlomiti ali pa raztrgati plavu.« 

Ogenj, ki je bil skozi meglo videti prav slab, je vidoma rastel, ter razsvetljeval indijanskega stražnika, v vojni opravi strašnega, nepremakljivo pokonci stoječega.

Dolga bizonova griva pokrivala je glavo Indijanu, nad ktero se je zibalo presno okrasje kakor peresnina nad rimsko čelado.

K sreči je bila megla predebela, da bi bil Apač, le skozi ogenj vidljiv, opazil črno tvar otokovo lahno kakor morska ptica plavajočo po reki.

Zdaj vzdigne divjak povešeno glavo, kakor bi mu bil nagon povedal, da smelost in spretnost sovražnikov bi mu utegnila ukaniti pazljivost.

»Pa ne da bi kaj sumnjal ta zverinež?« dé Kanadčan.

»Ah, puška je preglasna. Ko bi imel samo lok pa strelico, mahoma bi se požuril, da bi tega bizona poslal na dragi svet, tam naj straži, dokler se mu ljubi.« 

Indijan utakne kopje v zemljo, nagne se s truplom naprej, drži roki nad očmi, da bi bolje videl.

Bežočim je srce tolklo skoraj slišljivo, celó dihati si niso upali. Če jih divjak zasači, izgubljeni so.

Indijanec, kakor divja zver, ležeča na preži, lice pokrito z dolgo bizonovo dlako, je bil grozno grd pogledati. Človek navadnega srca bi bil zatrepetal, pogledavši ga.

»Ali nas ni opazil, ta peklenec?« poizveduje Pepo.

»Ne še, pa nas bo, če — — ah — — hvala Bogu, zdaj se vrtimo. Če si hočeš to studno obličje zapamtiti za poznejše čase, Pepo, le pogledi si ga še enkrat, kajti megla ti ga bo takoj zakrila.« 

Res pojenjuje luč za njimi prav tako, kakor je rasla pred njimi; odslej so mirno brodarili, nič posebnega ne opazivši.

»To je bil najskrajni stražni ogenj,« pravi Rdoles. »Pepo, dobi si par krepkih vej; zdaj bi mogli plavanje z vesli podvojiti.« 

Pepo stori. Plav se giblje pod naporom treh mož s hitrostjo, ktere bi mu pri njegovi sestavi ne bilo prisojati.

Zdani se.

»Zdaj se moramo izkrcati,« dé Kanadčan, »potem pa gledati, da jo brž mahnemo naprej.« 

»Pa se ustavimo, kjer se ti zdi,« odgovori Pepo.

»Od ondot pojdemo peš poleg reke, da Indijanom zakrijemo naš sled. Menite li, don Fabij, da imamo še daleč do Zlate doline?« 

»Saj ste videli solnce zahajati za ,meglenimi gorami', ki jo zakrivajo. Do nje imamo k večjemu nekaj ur hoda, po načrtu, ki ga imam.« 

Rdoles da plavu, od drugih dveh pomagan, mér proti bregu. V kratkem zadene tako močno v obalo, da plavajoči otok jako dregne. Skočijo na suho.

Kanadčan sname lisičjo kučmo z glave.

»Ljubi moj Bog, hvalim te, da me oveseljuješ, da vidim rešena, ki ju na svetu imam: Fabija, pa svojega starega tovariša v boju in nevarnosti!« 

Rekši podade obema roke.

»Santa Laureta, starina, prav delaš, da Bogu hvalo daješ za to čudovito rešitev!« odgovori Pepo globoko ginjen. »Še nikdar nikoli nisva bila v tako grdi zadregi, kakor je bila ta, in če bom imel srečo, da srečam don Črnotiča in njegove, gotovo mu bom hvaležen.« 

»Zdaj pa le naprej!« sili Fabij.

»Stoj, otrok moj. Poprej imamo izvesti vodila previdnosti. Plav, tolikanj nam koristen, bomo reki prepustili, raztrgavši ga, da Indijani ne bodo našli nobenega sledú po njem.« 

Trije tovariši se spravijo na delo.

Debla, iz kterih je bil plav sestavljen, uzamejo narazen ter spustijo po reki. Takisto naredé z vejami, zemlja se razsede v vodi v kratkem ni bilo ničesar več od plava.

Na to si lovci prizadevajo kolikor mogoče odpraviti sledi stopinj in poteptano bilje poravnati.

»Tako!« sklene Pepo. »Zdaj smo povsem gotovi, moremo iti. Ne vem, kaj bi dal za to, ko bi mogel videti obraze rdečokožnikov, opazivših, da je otok izginol in da jim jo je Treskavec odnesel črez gore!« 

Taborišče.

Odprava don Estevana de Arečiza se je bila utaborila ne daleč od Gile. Potujoča deset dni hoda, je plačala precej velik davek Indijanom in oviram puščavskim, to se pravi, izgubila je med potjo črez dvajset ljudij.

Vkljub temu oslabljenju so bile vendar razmere med belimi pustolovi pa med Indijani, pripravljenimi braniti svoj svet, skoro enake. Na obeh straneh so razvijali taisto prekanjenost; samogoltnost enih je bila v ravnotežju z nespravljivostjo drugih.

A navdušenost teh šestdeset mož nikakor ni bila tako ognjevita kakor oni dan, ko so med grmenjem topov, z veselimi vzklici posadke in prebivalstva iz Tubaka odhajali polni zmagonadja.

Don Estevan, čudovito previden, ni opustil nobene potrebne naredbe. Doslej je pri slišnih odpravah delal vsakdo na svojo roko, zanašaje se gledé brambe le na-sé, na svoje orožje, na svojega konja. Španec ta je znal raznorodne te življe krotiti in k pokorščini siliti.

Vozove, ktere je bil kupil, služili so za prevozila in za branila. Tako so potovali, mislim, nekdaj narodi severa, hoteči preplaviti jug Evrope.

Don Arečiza je uvel ta način ravnanja iz Zveznih držav, kterih stanovniki, kakor je videti, so odrejeni za to, da obljudijo puščave ameriškega kopna ter podvržejo omiki. Njegovemu spretnemu in krepkemu vodstvu se je posrečilo, da je dalje prodrl v puščave ter v zemljo Apačev, nego kterikoli pred njim.

Ko je bil don Estevan s Kučilom določil taborišče, izrekel je nado, da bonansa zdaj pač ne more daleč biti.

»Če me vse ne vara, mora biti vsekako prav blizu. Je-li mi dovolite,« dé Kučilo, »da okolico ogledam, med tem ko boste vi nadzorovali postavljanje tabora?« 

»Idite, pa se ne izgubite in varujte se, da Indijanom v roke ne padete!« 

Po licu Kučilovem se izprehaja neko posebno smehljanje.

»Ne bodite v skrbeh zaradi moje osebe, sennor Estevan. Belemu nasproti sem časih malo neroden, kadar imam opraviti z rdečimi vragi, ne izgreši se sunljej ne strel.« 

»Kakor tam, na pristavi ali pa tam, v gozdu!« 

»Tiburcio,« odvrne Kučilo, »je bil sam tolikanj pameten, da je popravil moja pogreška tako, da morete zadovoljni biti. Kakošen je ta kraj, je prav mogoče, da izgrešim taborišče. Ali ne boste poskrbeli za kažipota?« 

»Za kakošnega?« 

»Dajte ognjem tako goreti, da bode dim na tanko razločiti.« 

»To bi le divjake privabilo!« 

»Danes gotovo ne. Petro Diaz je res pravi hrust. Rdeče je z nekterimi dobro preudarjenimi kretaji tako premotil, da jim še na misel ne bo prišlo, nas tukaj poiskati.« 

»Pod to predstavo izpolnujem vam željo, ki tirja od mene prav za prav veliko neprevidnost.« 

Kučilo zasede svojega belanca ter odjaše.

»Da, da, ljubi moj dan Arečiza, ali grof Antonio de Medijana, velika neprevidnost je, tak ogenj kuriti, pa Indijane vabiti,« dé Kučilo škodoželjno se smejaje. »Prav to, česar se vi bojite, jaz želim. Divjaki naj vidijo naš stan ter ga napadejo!« 

Gredé se drži Kučilo smeri proti vzhodu.

»Šestdeset mož! To jih je veliko preveč. Potemtakem se bonansa razdeli na premajhne deleže. Jaz bom skrbel za to, da bo največ teh lakomnežev travo grizlo. Kolikor več jih požrtó indijanske krogle, toliko večja bo desetina, ki jo imam tirjati, in če divjaki pazljivi ne bodo, primoral jih bom sam, da bodo.« 

Ni bil še jezdil pol ure po ravnoti, kar opazi razne sledi.

»To so Apači. Izpoznati jih je po kopitih njih konjev, ki so nepodkovani.« 

Pazljivo preiskuje Kučilo te sledi.

»Prišli so od ondi, veliko jih je, črez sto mož. To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Počakal bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne bo vsa ugonobljena.« 

Skoči s konja, vrže se na tla. Z vzdigline, na kteri je ležal, mogel je razgledati okolico na vse strani ter se ni imel bati nikakega iznenadnega napada.

Kučilo je čakal dobro uro, potem zasede konja ter jezdi počasi in previdno po najdenem sledu.

Kjer je bil tabor, vzdigal se je visok bel dim.

»Aha, pri kovačiji so in pri kuhi! Ogradba je gotova in zdaj morem iti po divjake.« 

Konja priganjaje k večji hitrosti, dospe brž na grič, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal. Indijane je videl pred sabo ob enem so opazili njega ter zagnali strašansko rjutje.

Kakih dvajset Indijanov je videl, da hité proti reki. To je bil oni oddelek, ki je bil poslan proti trem lovcem na otoku. Drugi pa jo mahnejo za njim, kopja vihteči.

Kučilo obrne konja ter drži nazaj, vendar pa živali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precejšnjo prednost pred divjaki. Kar ničesar mu ni stalo do tega, da bi don Arečizo o pravem času izvestil o pretečem napadu. Tudi je vedel, da Indijani svoje napade najrajši podjemajo v temi in zatorej se ni čudil, da ga bolj ne preganjajo. Ni bil še naredil, polovice svojega pota do taborišča, kar sliši strel tam ob reki, kteremu jih je v kratkem sledilo še več. Boj se je bil pričel med divjaki in med posadko na otoku.

� 146

'E>-

,,Tiburcio," odvrne Ku?ilo, "je bil sam tolikanj pameten, da je popravil moja pogre?ka tako, da morete zadovoljni biti. Nako?en je ta kraj, je prav mogo?e, da izgre?im tabori??e. Ali ne boste poskrbel i za kaiipota?"

"Za kako?nega? " "Dajte ognjem tako goreti, da bode dim na

tanko razlo?iti ."

"To bi le divjake privabilo ! "

"Danes gotovo ne. Petro Diaz je res pravi hrust. Rde?e je z nekterimi dobro preudarjenim i kretaji tako premotil, da jim ?e na misel ne bo pri?lo, nas tukaj poiskati ."

"Pod to predstavo izpolnujem vam ?eljo, ki tirj a od mene prav za prav veliko neprevidnost . "

Ku?ilo zasede svojega belanca ter odja?e .

"Da, da, ljubi moj don Are?iza, ali grof Antonio de Med.ijana, velika neprevidnost je, tak ogenjkuriti, pa Indijane vabiti," d? Mu?ilo ?kodo?eljno se smejaje. "Prav to, ?esar se vi bojite, jaz ?elim. Divjaki naj vidijo na? stan ter ga napadejo ! "

Gred? se dr?i Ku?ilo smeri proti vzhodu.

Sestdeset mo? ! To jih je veliko preve? . Paterntakem se bonansa razdeli na premajhne dele?e. Jaz bom skrbel za to, da bo najve? teh lakomne?ev travo grizlo . Kolikor ve? jih pari() indijanske krogle , toliko ve?ja bo desetina, ki jo imam tirjati, in ?e divjaki pazljivi ne bodo, primoral jih bom sam , da bodo. "

Ni bil jezdil pol ure po ravnati, kar opazi

razne sledi .

"To so Apa?i . Izpoznati jih je po kopitih njih

konjev, ki so nepodkovani ."

� -.3' 147

Pazljivo preiskuje Ku?ilo te sledi . ?Pri?li so od ondi, veliko jih je, ?rez sto mo?.


To bi bilo v pogin karavani in pa meni. Po?akal bom. da bo tabor utrjen, potem odprava saj no bo vsa ugonobljena. ?

Sko?i s konja, vr?e se na tla. Z vzdigline, na kteri je le?al, mogel je razgledati okolico na vse strani ter se ni imel bati nikakega iznenadnega napada.

Ku?ilo je ?akal dobro uro, potem zasede konja ter jezdi po?asi in previdno po najdenem sledu.

Kjer je bil tabor, vzdigal se je visok bel dim.

"Aha, pri kova?iji so in pri kuhi ! Ogradba j e gotova in zdaj morem iti po divjake ."

Konja priganjaje k ve?ji hitrosti, dospe br? na gri?, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal. Indijane je videl pred sabo ; ob enem so opazili njega ter zagnali stra?ansko rjutje.

Kakih dvajset Indij arov je videl, da hit? proti reki. To je bil oni oddelek, ki je bil poslan proti trem lovcem na otoku. Drugi pa jo mahnejo za njim, kopja vihte?i.

Ku?ilo obrne konja ter dr?i nazaj, vendar pa ?ivali ni bolj gonil, kakor je bilo brezpogojno potrebno, da je imel precej?njo prednost pred divjaki. Kar ni?esar mu ni stalo do tega, da bi don Are?iz o ? pravem ?asu izvestil o prete?em napadu . Tudi je vedel, da Indijani svoje napade najraj?i polj emajo v temi in zatorej se ni ?udil, da ga bolj ne preganjajo.

Ni bil naredil, polovice svoj ega pota do ta

bori??a, kar sli?i strel tam ob reki, kteremu jih j e v kratkem sledilo ?e ve?. Boj se je bil pri?el med divjaki in med posadko na otoku.

10

� Prestra?en obstoji. Mogel pa je postati, ne da bi v nevarnost postavljal svojo osebo, ker so obstali tudi Indijani. Kdo bi mogel biti, ki tarn strelja? Ne uspeva, da bi si odgovoril na to vpra?anje. Samemu sebi ni videl nikakor?ne nevarnosti, in torej sklene, da poprej dalje ne potuje, preden ga preganjanj e Apa?ev na to ne primora.

Tudi v taboru so 'hin strel, ter menili to in ono .

Don Estevan je dolgo ?akal vrnotja Ku?ilovega zastonj . Ker ga ?e ni bilo, odpravi poslanca za njim, ki sogapa divjaki zasa?ili in pred o?mi Rdolesovimi, Pepovimi, Fabijevimi oglavokoi'ili, zadaviv?i ga.

Vodja odprave, don Estevan, ni imel niti najmanj?ega povoda ?e dalje upati svojemu poprej?nemu

pomor??aku, Ku?ilu. Po zrelem preudarku je na?elnik odprave izprevidel, da Ku?ilo, prav za prav ni imel nikakor?nega uzroka, da se je oddaljil od tabori??a . Ku?ilo je poznal kraj, kjer je bilo iskati bonanse, gotovo tako dobro, da mu pa? ni bilo treba iskati, pri?ev?emu do njega. Don. Are?iza je tudi uvidel, da zahtev, naj se kuri visok dime? ogenj , je prav ?uden in zaradi tega se ni mogel iznebiti neke skrivne bojazni.

Mra?iti se je pri?elo .

Rde?i oblaki so na zapadu kazali ?e ognjeni soln?ni sied. Zemlja se je pri?ela ohlajevati. Kolikor bolj so na zapadu iareli zadnji odsviti, toliko bolj je svetil vzhajajo?i mese?ni srp, ?igar svetloba je tabor res ?arobno oblivala.

Na gri?u, ki je tabor gospodaril, vzdigal se je

?otor vodje s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami,

podobnimi zvezdam na nebe?kem svodu. Slaba lu?,

skozi platno mrle?a, je kazala, da vodja bdi za vse.

� -e 149 .ei--

Ogenj, kteremu ognji??e je bila jama v zemljo izkopana, ?iril je po tleh rde?kasto svetlobo.

Za slu?aj, da bi bili napadeni po no?i, so stale v dolo?enih daljavah skladavnice suhljadi, ktere je bilo mo?i ob enem za?gati, in ktere bi le mogle s svojo lu?jo name??evati dnevno svetlobo .

Skupine pustolovnikov, ali na tleh le?e?ih ali ve?erjo si pripravljajo?ih, so stale med konji in tovorno ?ivino, ki je iz prtov zobala koruzo. Brezskrbnost, vladajo?a pri teh dru?bah, je o?itovala, da se mo?je gled6 obrambe povse zana?ajo na ?ud o?nost svojega glavarja.

Na vzno?ju ?otorovem sedel je ?lovek, ki ga spoznamo Oro?eja. Njegovi dolgi lasje, njegova mandolina, v kteri se je tako veli?astno zavil, ne pu- A?ajo, da bi se motili o njegovi osebini .

Onstran zagradbe so mese?ni ?arki srebril i ravnino, po kteri so kaktusi pat nop?lovke delal e ogromne sence. No?na zvezdina jepre?arjala meglo, zapadno od tabora pogorske rti na obzorju pokrivajo?o. Osvetljevala je stra?e, ki so s karabinkami v rokah hodile opaievaje semtertja,

Med mo?mi, najbli?je pri vozeh le?e?imi, bil je Benito, stari Are?izin slu?abnik, Baraha in Petro Diaz . Pogovarjali so se o vsakovrstnih do?ivljajih.

Diaz ustane, kajti ?ivali so jele vznemirjati se. Baraha, kterega so poro?ila starega pastirja stra?il e in obenem o?arovale, je ?el za njim. Zlezeta izpod vozov vun ter stopita pred ogradbo .

Ni? ne ka?e, da bi bila blizu nevarnost. Jezdec, ki je bil za stra?nika izpostavljen, prijaha memo . "Je-li niste ni? sumljivega opazili ?" pra?a ga Benito.

� ?elf. 15o L>

"Ne. Ali poprej sem menil, da sli?im kopitanj e

konjsko, prihajajo?e blizu iz te dolinice, tam-le, vendar je vse mirno ostalo, jaz sem se pa? motil."

Benito in Baraha se vrneta na svoja mesta, da svojo zabavo nadaljujeta . Benito ni bil videti vznepokojen ; ?ivali pa je natanko motril, in br? je imel zopet povod klicati : "Le poglejte, ?ivali! Zopet so nehale jesti, zopet poslu?ajo."

??e le ne bodo zopet stresale-pa sopihale,? pridene Baraha.

"Rde?i ti nemirne?i se klatijo blizu okolu .' .

Zdaj se sli?i zvunaj naoro?ni klic. Zasopljen

jezdec pridirja, v daljavi pa je sli?ati razgetanje in kopitanje konjsko.

?Ku?ilo je !? pastir.

"K oro?ju, k oro?ju !" vpije Ku?ilo, ter obenem streli skozi odprtino, ki so jO stra?e naredile v ogradbi .

Kakor bi mignil, je bil ves tabor na nogah. Zme?njava, ktero je naredil Ku?ilov klic, trpela j e nekoliko minut. Piramide karabink, ki so jih bili postavili, izginile so bliskoma. Konji in tovorn a ?ival so stresavali in trepetali. Vla?ile in natezale so, prav kakor v bli?ini tigra, jermena in vrvi, za ktere so bile privezane ? tako silovit in stra?an je upliv, ki ga delajo ti sinovi pustinje cel? na ?ivali.

Vendar pa se zme?njava br? pole?e. Vsakdo stopi na mesto, ktero mu je bil na?elnik ?e poprejodkazal v slu?aju napada .

Baraba pa Benito sta bila prva, ki sta Ku?ila izpra?evati jela. "Je-li so Apa?i mnogo?tevilni ?" vpra?a Baraha. Baraha ?e nikdar ni bil v boju. Stra?no se je srdil,

� --(2e 151 .?>

ko bi kdaj zadel na ljudi, ki ujetnike svoje dalj e

mu?ijo nego pet do ?est minut.

"Nisem imel ?asa, da bi jih bil ?tel," odgovori mu Ku?ilo. "Le toliko morem povedati, da niso ve? dale? od todi."

Ne rek?i besede ve?, gre po taboru ter naposled pristopi k don Estevanu pred vratmi svoj ega ?otor a stoje?emu .

Bandit si daje pred njim povse zbegano lice . Dolge lase otrese si nazaj, kakor bi mu je bil veter na divjem lovu okolu glave oplel . Na to stopi v ?otor kakor ves zasopljeni ?lovek ter si s ?ela bri?e znoj, ki ga ni bilo.

Njegovo poro?ilo je bilo kratko : da je bil namre? na svoji izvedbi sre?al skupino Indijanov, da je bil preganjan, da je u?el le imaje tako ?ilega konja .

"Zakaj jih pa niste na stranske poti zaveli ?"

pra?a 4re?iza.

"Nisem mogel na to misliti, gledati sem moral le na svojo varnost, ker brez mene bonanse najti ne morete."

Vodja se ?udno nasmehne .

"Je-li mislite, da vas bom osvobodil boja, k' nas ?aka ?"

"Kakor se vam poljubi ! "

?Ku?ilo, vi se boste bojevali ; me razumete ? Zlati??e bomo na?li tudi brez vas ; to vam zagotovim, in torej vam ni treba brzdati znane va?e hrabrosti. Ugenol sem vas. To vam bom dokazal s svojo be

sedo . Vi dobite, kakor pogojeno, desetino bonanse , toda le od?tev?i osemdeset gambusinov. Da vam ne postavim take meje, ne ostal bi, razun vas, nih?e odprave. Zdaj odlazite!?

� -ei, 152 ?>-

Gresta iz tabora . Mu?ilo gre ?kripaje na svoje mesto, Are?iza pa na gri?u ostane, da bi razgledal ravnoto od mese?ine obsevano.

"Priigite vse ognje. Gred? !" veli don Estevan . Nekaj trenotkov po teh besedah je rde?a svetloba, skoro tako ?ivahna kakor soln?na, preplavljal a vse tabori??e ter kazala zlato?eljne pustolove na njihovih mestih, stoje?e poleg konjev, dr?e?e pu?k e v rokah. Konji so bili pripravljeni za slu?aj, ko bi trebalo izpasti na sovra?nika. Vse okolu je vladala tihota, imejo?a nekaj groznega na sebi.

Stoglasno rjovenje se razlega izvunaj z?gradbe .

Apa?i so bili opustili navadno svoje postopanje , namre? zasedni, skrivni, bliskoviti, pono?ni napad. Gonili so svoje konje okolu tabori??a med nepopisljivim tulenjem. Ognji so izdajali njih ostudno umazana lica. Dolgi lasje, v vetru plapolajo?i, jermena njih oprave, ki so na njih semtertja se gone?ih ?vi?gala kakor ka?e, na?in njih divjotnega kretartja , vse to je delalo, da so bili podobnej?i demonom , ba? kar iz peklenskih zatornic izpu??enim .

Med dele?niki odprave pa jih je le malo bilo , ki niso imeli uzroka ma??evati se nad Indijanci zaradi te ali one prizadete krivice. Nih?e izmed njih pa ni toliko gorel ma??evanja proti divjakom neg o

Petro Diaz. Pogled njegovih smrtnih sovra?niko v deloval je na njega takisto, kakor bakrenorde?a barva na razjarjenega bika in le te?ko je krotil svoj ?rt. Le te?ko se je protivil izku?njavi, da bi vun sko?il, pa storil hrabro dejanje, kakor jih j e ve?, ki so ime njegovo tako stra?no naredila pri divjakih .

� --e 153 ?>

Gled? reda je bilo pa naravnost potrebno, da se brzda vsaki izgred, in zaradi tega je krotil svojo

gore?o nepotrpe?ljivost .

Don Estevan je bil najbolj?e strelce razpostavi l po gri?u zraven svojega ?otora . Ognji so tako dobr o svetili, da so mogli svoje sovra?nike prav dobro pogajati, in pri?akovati je bilo, da izvrstna porazstava karavane bo enaka s premo?jo Indijanov.

Med tem so se bili divjaki s svojim ostri m

o?esom in po vesteh onih, ki so se najdalje drznili naprej, prepri?ali, da postavi??e belih je utrjeno, kajti po prvem dra?ilnem tulenju je bilo opaziti nekako neodlo?nost med njimi, ki pa ni dolgo trpela.

Kri?anje groznega zavijanja se ponavlja. Tla se tresejo pod vabno konjev, bliskovito clrkajo?ih , in zdajci je tabor sredi viharja in to?e krogel, pu?ic, kamenov, napaden od nerazvr??ene mno?ice vojakov s plapole?imi lastni, obdan od treh strani .

Z gri?a dolu se za?ne dobro vzdr?avano stre- Ijanje . Oko, ako ga tjakaj obrne?, vidi neprestano izhajajo?e dolge bliskove.

Med tem morilnim ognjem dr?? konji brez gospodarja okolu po ravnini. Jezdeci se oslobojajo te?e pod njimi palih ?ivali. Apa?i so izku?ali prelezti vozove, ali pa pod njimi se notri ukrasti. Beli tega ne pu??ajo. Tako se je unel hud boj, mo? proti mo?u.

Petro Diaz, Benito, Baraba, Oro?ej stoj? prav blizu skupaj. Zdaj se umikajo, da se izognejo dolgim kopjem svojih sovra?nikov, zdaj silijo naprej, udari t in prebadat. Bojevaje se izpodbujajo ter v?asih pogledajo na svojega vodjo.

Na Oro?eja in Baraho deluje zlato?eljnost tako , kakor pri drugih dveh bojevitost. Benito se bori

� -<D 154 'es,

kakor vitez starega veka, ki je takoj kakor je zgovoril udaril, Diaz mol?i ter povse natihoma divja med napadniki .

?Karamba,? upije Baraha, ki je bojujo?, dobil hrabrosti, "borim se za svojo ko?o, kajti jaz u e uvidam, ?emu naj se dam ubiti, preden sem dobil svoj dele? bonanse, preden sem ga zaigral ali zapil!"

"Prav res," pritrja mu Oro?ej, ?kdor ima bonanso, je neranljiv, je cel? nesmrten, kajti . . . ?

Udar s kijem, ki mu pade na lobanjo, prisil i ga, da umolkne. Zgrudi se na tla.

Indijanec, ki je bil mahnil po Oro?eju, omahn e ter se z roko oprime za soro, dele?o bojnike. Diaz ga zgrabi za roko in oprv?i se ob kolo, potegne ga s konja. Apa?ki vojak pade v tabor. Ni bil ?e priletel na tla, ko mu ostrorezni no? Mehikano v glavo odlo?i od trupla.

Ker so strelci, razstavljeni po gri?u, nekoristni postali -v gostem mete?u so mogle njih krogle zadevati, to svojce, to Indijance ? pridejo dolu ter se uvrstijo med bojevnike .

?Hola, tu prihaja nova mo?,? klikne Benito. "Stojte, sennor Baraha, tukaj vas eden za vratom . . Krenite !"

Indijanec je bil Baraho za vrat pograbil ter mu hotel no? potegniti skozi golt, pa je dobil od starega pastirja tak mahljaj s kopitom, da se je takoj sesM .

?Dajte mu zadnjo, dan Baraha . Med tem bom jaz. a? sennor Oro?ej, kaj ste se ?e zdramili ? Kaj ne, kdor ima take kodre in tako debel klobuk , v kterem se je ugnezdil prah od tristo let, ta ?e lahko preboli mahljaj z makano .?

� ---<:? 155

Don Estevan pa Ku?ilo stojita v kotu ogradbe ter odbijata ne manj silovit napad.

Don Estevan pogleduje, misle? na svojo osebne obrambo ? zakaj v takem slu?aju se mora vodja tle?i kakor prostak ? po vsi ogradbi. Pa le z veliko te?o se sli?ijo v tolikem kriku in viku, prihajajo?em od napadajo?ih in odbijajo?ih, njegova povelja. Ve? nego enkrat je njegova lahka angle?ka dvocevka, ktero je sukal hitro in ro?no, odbila prete? no?, vzdignjeno ?iro?ko (?iroko sekiro),. visoko zavihten kij od svojih. Hura, odgovarjajo?i tolpi Apa?ev, pozdravljali so take njegove uspehe.

Poleg svojega, ?e povse osedlanega konja, kre

tanje svojega gospodarja premi?ljujo?ega, stal je Ku?ilo za don Estevanom in sicer, kar je bilo bolj preudarjeno kakor hrabro, kolikor mogo?e dale? od rovali??a. Videti mu je bilo, da zaskrbljenega o?esa gleda sre?o in nesre?o boja, kar se mahoma opote?e kakor smrtno ranjen umakne ter oddaljen od vozov na tla pade.

Ta namerljaj med bojem niso opazili . Le dva sta ga opazila Ku?ilov konj pa don Estevan. Prvi gre za svojim gospodarjem ter napne nosnici, videv?i ?e? ? ranjenca. Zadnji pa je bil ?e prej opazil

umetnost banditovo, s ktero se je boju umikal ter

re?e mrzlo : "lmam strahopete?a manj ! "

Nekaj hipov lezi Ku?ilo nepremakljivo. Na to po?asi vzdiguje glavo ter ogleduje okolu . Trenotek zatem Le?i Ku?ilo ?e precej dale? od mesta, kjer je padel. Njegov konj je stopal za njim ter ga iznovi? vohal . Da niso bili zdaj vsi dele?niki odprave od sovra?nikov preve? pritiskani, videli bi bili, kako se je valil proti nekemu kraju ogradbe, kjer ni bilo

� ---co-156 1>--

Indijanov. Privaliv?i se tjakaj, ?aka ?e en trenotek in naposled se izpod koles vozov izmuzne iz tabora.

Tam se vzravna ter trdno stopi na tla. Smehljaj poroganja in ?kodo?eljnosti mu zleti po licu. Hrum in tema sta pospe?evala njegovo po?etje.

Prav oprezno odpne verigi dveh vozov ter na ta na?in prehod naredi svojemu konju. Sko?o ne dotekniv?i se stremen, puhne na konja, zbode ga z ostrogami ter izgine v daljavi.

Divjaki so bili namre? opazili po Ku?ilu na rejeno predrtino ter so bili v tabor pridrli z zmagovitim tuljenjem, razlegajo?im se dale? in stra?no p o stepi. Stra?anski boj, mah na mah, ?love?ko klanje , se je bilo pri?elo ; videti je bilo, da beli morajo skoraj podle?i.

Po obeh straneh zagradbe le?alo je mnogo?te

vilno mrll?ev. Napol izgoreli povezi suhljadi so metali svojo rde?kasto lu? po krvavem prizoru. Rjutje besne?ih sovra?nikov, psikanje strelic, pokanje strelo v se je neprenehoma vrstilo, vmes pa so delovali v pogubljivi tihoti te?ki kiji in no?ne osti. Poslikani -obrazi divjih jezdecev so bili videti pri ognjevi Lu? i Ae st] a?nej?i. Zdelo se je, kakor da se beli bore z dero?imi ?ivalimi a ne z ljudmi .

Izvunaj pred zgradbo je bil boj opredeljen na posamne trope, znotraj zagradbe pa je vladala prehuda zme?njava, mete? teles, ki so se ali mogo?n o zadevala in zgrabljala, ali pa se z vso mo?jo in spretnostjo oklenjena dr?ala. Videti je bilo, da zlatoiskalci morajo popadati, kajti le tam so bili oni na vrhu, kjer so se borili Diaz, Benito, Baraba, Oro?ej.

� ~-e 157 ?;,'-

Tem ?tirim se je posre?ilo, da so okolico svojo o?istili rde?ih, in zdaj obrnejo svojo pozornost drugim krajem tabora.

"Karamba, ta bo slaba !" zakli?e Diaz prestra?en* " V desetih minutah bo tabor rde?ih lumpov, ?e ne borno delali s podvojeno mo?jo. Tamle, vidi? ga, cigana, to je Leopard ! Poznam ga ?e precej ?asa, on meire tudi. Grem besedo ? njim izpregovorit !"

Diaz, stra?ni ta in.dijanomorec, se je doslej boril, kakor bi se bil igral, kajti na njegovem ?elu ni bilo videti niti ene kaplje onega znoja, ki je drugim bojevnikom lica oblival. Dvigniv?i smrtonosni kij, ki ga je palemu divjaku na tleh uzel, dela si prostor.

"Le po njih, Benito, le po njih, ?e ne srno vsi izgubljeni."

Rek?i zavihti makano, su?e jo v naglem vrtokrogu nad glavo ter plane v najhuj?i boj . Sovra?nike drobe? si dela krvavo gaz do glavarja. Leopard ga vidi in izpozna.

"Diaz, lev !" zaupije glavar, ne hot? se nekoliko umekniv?i. "Da, Diaz je, puma, ki bo Leoparda raztrgal !" odgovori ta. Idijanec izpodbode konja nad Diaza ter uzdigne, da bi ga udaril. Udar izpodleti, kajti Diaz je bil

po?enil ter se br? pokazal zopet za divjakovim konjem. Smelo sko?i Diaz za glavarja na ?ival, prime sovra?nika, po brezupe?nem m.ahljaju skoro izsedlanega, za lase, vr?e ga dolu ter mu no? posili v prsa, do ro?aja.

Na to se dvigne Diaz na konja, zgrabi ?ival za uzdo, ter jo na?ene, zmagovito zaupiv?i, v sredo divjakov, kterih je nekaj takoj v skoku pojezdil.

� --(z> 158

Strahovito divje t?lenje je bil odgovor divjakov na ta zmagoviti klic in na smrt njih najslavni?i glavarja.

?Sennor Baraha, je-li zdaj veste, kako upijejo, ? vpra?a Benito, ki je tudi zagrabil in govore? eneg a Indijana podrl. ?Baraha, poi??ite si ?e vi eno tako nakano. Pri bli?njem boju jetakbuzdovan najbolj?e orodje, ki le more biti !?

?Dajte mi svojo, don Benito,? d? Baraha, "jaz

nimam ?asa iskati si jo."

"Nate jo! Jaz bom pa ono-le uzel !"

Poprej tako stra?ljivega Baraho, polotila se je bitevska mrzlica.

Oro?ej, mandolinar je storil tudi svojo dol?nost. Pla??evi ostanki so mu bili s ple? popadali, stari klobuk je bil ?e dolgo na tleh, pa eno opanko je izgubil, ko mu je bil Indijanec na nogo stopil ; lasje so frketali po vetru, s kopitom svoje pu?ke pa je mahat okolu sebe, kakor da bi hotel sam ugonobiti vse sovra?nike.

Don Estevan pa je bil, vkljub slabemu stanj u stvari, popolnoma hladnokrven. Njegova pu?ka je pokala od minute do minute, vsak strel Indijanca spravil iz ?ivljenja.

Kdor bi imel priliko, da bi bil te prizore le mirno opazoval, ne bil bi mogel o?esa obrniti od Diaza. Mirni gledalec bi bil opazil takoj prvi hip , kako izvrstnega konja je podse dobil, s kterega ni ?el. Divjake pojezdujo?, je gnal konja mednje, prispel do voza, kjer je bilo njegovo stali??e, ter s kola potegnil me?, ki ga je bil tamkaj pustil. To je bila izvrstna toledska klina.

� --<?. 159 (Di.-

Ta me? je pil ?e kri marsikterega Indijana . Diaz se zaleti, zavihti ter udari med divjake, da jih razpodi. Klino vihte? je delal kakor besne?i Roland . Dva ?e ostala glavarja, ktera je bilo poznali po njiju vojnem okrasju, sta br? pala pod njegovimi udarci, tako da v kratkem prevzame strah in trepet vse druge. Obrnejo se ter v divjem begu hit6 skoz i predrtino, Diaz pa za njimi .

"Na konje ! Za njimi !" kli?e don Estevan . Kdor ni bil ranjen zaja?e bli?njega konja, ter dere za be?e?imi divjaki . Ko so se bili preganjalci povrnili, pokazalo se je, da so beli izgubili okolu trideset ,mo? . Na to se zavezujejo, popravljajo po?kodovano zagradbo, ter legajo, utrujeni od tolikega napora, izpostaviv?i potrebne stra?e.

  • * *

No?ni mrak bli?a se dan. se umika jutranji svetlobi ?

Mo?nej?i veter, ki veje pred soln?nim vshodom, raztrgal je na reki le?e?o megleno odejo tu pa tam po nekterih krajih, toda na obre?ju stra?e?i Indijan i vendar ?e niso mogli otoka prav razlo?iti.

Mra?ni svit se ?isti. Grmadne megle se vale kakor oblak prahu, ki ga vzdigajo noge bivolsk e ?rede. Solnce se vzdiga, parno zagrinjalo se trga, kakor bi vsaki dih jutranje sape en kos sebojodna?al.

?rnoti?, to videv?i, namre? da ni otoka, krikne ves osupnjen . Ta krik ni kazal, da prihaja iz ?love?kega grla.

� -<?. 160 $>---

Otok je izginil kraj, kjer je stal ?e sino?i, je bil gladek kakor zrcalo. Niti en trst, ki je prej obdajal ta plavni otok, niti ena korenina, ki so ga dr?ale, se zdaj ni kazala nad vodo.

?uti, ki so ta hip pretresovali glavarju srce, bili so tolikanj siloviti, da se je vkljub svoji rani vzdignil brez tuje pomo?i . Oko mu je bilo nenaravno raz?irjeno, lice njegovo bledo celo pod ?rtam i njegove namazbe in pod nalo?enimi sloji okra.

Omahovaj6 se giblje k prvi stra?i ter vzdigne

?iro?ko. Vojak se ne makne . Stal je mirno s priklonjeno glavo, ves v polo?aju napeto prislu?kujo?ega, kakor bi hotel s tem pokazati, da notri do tega nesre?nega trenotka ni prenehal zvesto bdeti.

Glavarjeva sekira je ?e padala, da prekolj e Indijancu glavo, ko Antilopa prime ?rnoti?a za roko.

"Veliki vodja Apa?ev naj ne poslu?a glasov svoje srditosti. Noben vojak nima o?ij in u?es Manitovljevih, ki vse vidi in sli?i. Hudobni duh, ?igar otroci so beli, je uzel otok, toda Apa?i tega niso krivi ! .'

Dolgo trpe?e tulenje, vzdigujo?e se po obeh obre?jih, je naznanjalo, da so vsi Indijani opazili zmanjkanje otoka.

?rnoti?, izdelan po prestalih naporih, srditosti in besnote ni mogel odgovoriti Antilopi. Rana se mu zopet odpre, in kri se ulije izpod oveze, z jermeni ovite. Trese se kolena se mu .ugibajo, Antilopa , tekun, ga mora na travo posaditi, kjer omedli.

Ko se glavar zave, je bila oveza ?e obnovljena in polovica vojakov njegovih se je bila zbrala okolu njega, druga polovica pa je stala onstran brega,

?akaje njegovih povelj .

� -<9. 161 ?>

"Kam so ?li bledoli?niki?" Manitov mi je misli razsvetlil," odgovori `Antilopa . "Otok ni trdno stal na dnu vode. Beli so ga

odlo?ili, pa so ? njim splavali po reki."

?rnoti? kimne pritrjevaje. Tako je moralo biti, kakor je dejal tekun ; druga?i ni moglo biti.

"Nimajo ne vesel ne krmila. Otok je ? njimi na breg zadel. Po obeh straneh naj se i??e njihov sleda ! " kdijani, poslu?ni glavarju, odidejo. Ranjenec ostane sam pod varstvom nekojih stra?arjev, ki so

mrli?ev iskali, da jih indijanski zagrebo.

Med tem pride drugi sel od potol?enih Apa?ev, ubeglih od tabori??a zlatoiskalcev, ki ga nujno prosijo, naj pride glavar k njim. Glavar ni?esar ne odgovori. Mol?e pri?akuje, da se povrnejo odposlani Indijanci.

Pri?li so, pa ?ele, ko je solnce stalo ?e na vrhuncu. Vkljub opreznosti treh belih so na?li kraj, kjer so se bili beli izkrcali na kopno. Ker pa niso na?li nobenega sledu otoka, so menili, da so lovci na njem dalje odplavali .

Zdaj ?ele naredi sklep ?rnoti?. Dav?i se na konja privezati, jezdi od vseh vojakov obdan proti kraju, kjer so ga po selovem poro?ilu ?akali Apa?i.

Solnce je razlivalo reke svoje svetlobe ?re z pu??avo, ko ?rnoti? s svojim tropom prispeje do gu. mijakov, kjer je v dru?bi z ostalimi glavarji prejtadan sedel pri posvetnem ognju. Po prestali bitvi in po no?nem preganjanju so bili Indijanci zopet na tistem mestu zbrani.

Indijanci, ugledav?i glavarja, ?igar povrnitv e so tako nepotrpljivo ?akali, za?en? velik krik veselja. Radostne te vsklike sprejemal je glavar z

11

� -4> 162 L>~

veliko samosvestjo in dostojnostjo kakor zaslu?eno

po?islanje, ter se dal na to vzdigniti s konja. Toda ?alovanje se pa pri?ne, ko ugledajo njegovo ranjen o ramo. Privedejo ga k ognju, kjer ga na tla posad?.

Med tem je tabor zlatoiskal cev ostal brez vodje .

Ko je bil v?eraj boj pri kraju, ko je vse polegl o spat, pokli?e don Estevan k sebi Diaza, da je ?el z njim v ?otor.

?Sennor Diaz, ste li mo?, kteremu smem zaupati ? ?

Pra?anec se prikloni potrjevaje :

" Mislim, da sem, (Ion Are?iza ."

?Kaj mislite vi o Ku?ilu ? ?

"Zdi se mi, da je va? zaupnik," odvrne Dia z izogibljivo .

"Ni. Odgovorite brez skrbi, odprto l "

"On je strahopetne? pa lopov obenem! "

"Skladava se, kakor vidimo ! Kaj mislite o njegovih razmerah gled? napada l "

?Kroglo je zaslu?il, sennor, ?e imam svoj e mnenje povedati v kratkem.?

?Dobil jo je ; ?e zvunaj le?i med mrli?i.?

?Ku?ilo ? Ne, sennor, njega ni med njimi. ?

"Ne?" vpra?a Are?iza ostra?en. Saj sem ga

videl, ko je pal! Pa res - - ah, zdaj se spo

minjam - - po tem ga ni bilo na mestu, kjer j e

bil pal."

?Ste li videli njegovega konja ? ?

"Nisem ga, sennor."

?Med preganjalci ni mogel biti.?

"Ni bil zraven," dene Diaz. "Ali mi morete

morda povedati, kako so Indij ani pri?li v zagradbo ? "

"Skozi predrtino. Bes ga lopi, zdaj ?e le uvidam,

kaj bi mi radi povedali. Pro? je !"

� -(2> 163 ?>

"Vozovne verige so bile odpete," pojasnuje Diaz,

"to je mogel storiti le kdo izmed nas."

" Dajva, poi??iva ga, ?e ga res ni !"

Obadva stopita iz ?otora ter marljivo i??eta

pogre?enca, ali zastonj .

?Ostane pri tem izginol je!? odlo?i Diaz.

"Jaz pa skoro vem, kam," pri dene Are?iza.

"Jaz tudi, don Estevan."

" Od kodi pa vi to veste, Diaz ? " "Jaz si le mislim, in ta misel, ki jo gojim, tako bli?nja, da jo more vsakdo prijeti . " " Povejte mi to misel! "


?V?eraj je bil odhajal, da bi divjake pripeljal na na? sled, in da bi tako bilo tem manj dele?nikov zlati??a. To je prav lahko uvideti. Danes je ?el v Zlato dolino, ki mora pa? blizu biti ter bo za to skrbel, da dobi ve?ji del.?

?Va?e mnenje je tudi moje . ?e je res tako, to se mu bo njegova nezvestoba slabo izpla?ala . ? "Poznate prostor, oni zlati, sennor ?

"Natanko ne. Sicer mi je okolico popisal, kraj sam najti bi bilo pa vendar malo te?ko . Moram za

njim, kolikor mogo?e hitro. "

"Pred dnem to ne poj de, ker morate iti po njegovem sledu, ki ga pono?i ne morete najti."

"Spremljali me boste, sennor Diaz, in potem ona dva, Baraha, Oro?ej. Onima bodi na?a nakana skrivna. ?e odrinemo, preden nazori, smo drevi ?e v tabori??u. "

" Pred no?jo se nam Indijanov pa? ni bati," pristavi Diaz odhajaje, da onima dvema pove, naj se pripravita.

11*

� -e? 164 es-

Toliko da se na vzhodu zasveti nebo, odpravij o se ti ?tirje mo?je na pot. Poprej pa Are?iza ?e odredi, da se mrli?i pokopljejo in da nikomur ni smeti izvun tabora se pokazati .

Tabor nekolikokrat okro?iv?i, najdejo konjski sled, ki je gotovo moral biti Ku?ilovega konja . Dr?? se tega sledu, br? izginejo z obzorja .

Ostali taborci pome?ejo indijanske mrli?e prek o zagradbe, svojim pa izkopljejo skupno groblje. Predpoldan mine, taborce ?eja, tudi bra?no je pohajalo, ker tabori??a niso smeli zapustiti in tudi divjadi ne loviti.

Dan se nagiblje h koncu, zlatoiski pa so vsled

nenavzo?nosti zapovednikove v zmeraj neugodnej?em

polo?aju.

Zdajci zagledajo ? bil je ve?er v daljavi oblak prahu, bli?ajo?ega se taboru. Stra?e zahrupijo in takoj se taborci podad? na to stran, nadejaje se, da se vra?a don Estevan .

Zmotili so se, kajti sredi prahovnega oblaka j e bilo opaziti indijansko perjino in osti sulic, okra?enih s ?love?kimi lasmi .

"K oroiju! Indijanci gred? !" razlega se prestra?enih klic.

Ona zme?njava, ki je bila v?eraj nastala o prihodu rde?ih sovra?nikov, ?e ni? ni bila proti tej , ki je zdaj zavladala med belimi. Kdo bo vodil poveljstvo ? kdo poslu?al? Vsaki pa je mislil, da bo najbolje, ?e zavzame stoji??e, ki ga je v?eraj imel .

Po vseh obrazih se je ?ital izraz strahu, ki ga nikdo ni mogel prikrivati.

?Saj jih je le ?est !? klikne stra?a v ogradbo in mahoma se vzdiguje upali pogum.

� --ae. 165

Indijani pridejo, pa ne dirjaje in vojevito kri?aje, nego prav po?asno in mirno. Eden je vihtel sulico, na kteri je bila bela krpa v znak njih miroljubnih namenov.

Za kaka dva streljaja ostanejo drugi Indijanci pred taborom, nositelj mirovnega znamenja pa bli?e] prihaja, v enomer taisto vihte? .

Med zlatoiski je bil eden, ki je bil iz Tubaka. Poprej je bil kot trgovec mnogo ob?il z apa?kimi rodovi, znal je njih jezik zadostno in tora] jih j e mogel razumeti in ? njimi govoriti v ?panskoindijanskem nare?ju, ki je tam na meji v rabi.

Benito pristopi k temu zlatoiskavnemu trgovcu,

?Sennor Gomez, vidite onega Indijanca tam ? ?

"I, seveda, vidim ga ! "

?Je-li veste, kaj ho?e? ?

Vsekako dogovarjati se. "

?Dobro torej. Vi ste med nami edini, ki morete ? njim govoriti. Idite mu naproti !? "Da bi to storil, tega pa ne, don Benito. " "Zakaj ne, sennor Gomez ? " "Hm, ta indijanuh ne izgleda, kakor bi bilo

mo?i ?re?nje zobati ? njim."

.,Potemtakem se vi boj ite ?" "Don. Benito, prosim lepo, ne ?alite me, sicer vam med rebra malo porinem to-le bodalo !"

Stari vrli pastir zani?ljivo pogleda Gomezovo postavo, segajo?o mu do ramen .

?Sennor Gomez, to bi vam ne bilo lahko storiti, kajti preden bi se priprayili k suvaju, bi vas ?e jaz

zme?kal med dvema prstoma, in zlomil kakor suho vejico pavoljnika. Vi se bojite ; to vam je z lica brati !?

� -<3 1G6 .v.--

?Da, me je strah ? To mi niti na misel ne pade ! Toda le poglejte ga, kako?en je ta ?ivinar ! Natanko ga poglejte! Je-li ne izgleda prav kakor peklen??ek ali pa ?lovekoirtnik!"

?Da, podoben je ?e. Kakor vidite, je glavar. Takemu je dol?nost, da se kolikor mo?i stra?nega nabri?e in namaze . Le bolj tja poglejte, pa boste videli, da je ranjen.?

?Saj res ! Vse ple?e mu je povezano z jermeni, krogla mu je v njega tre??ila in ?uditi se je, da more trpeti toliko bole?ino. "

?To more vsaki Indijan. Iz tega pa tudi izpoznate, da nam nevaren ne more biti . Le tjakaj pojte k njemu! ?

Med tem so se bili zbrali okolu teh dveh vsi gambusini. Tudi oni so bili mnenja, da Gomez j e edini, ki je ve?? jeziku in ki mora iz tabori??a, da se dogovarja z divjakom. Bojazljivi mo? privoli v to le po dolgem obotavljanju. Poi??ejo kos belega, ki je bilo nekdaj beli ?epni robec ter nataknej o ond' krpo ko dogovorsko zastavo. S tem znamenjem oboro?en stopa Gomez proti Indijancu.

Indijanec ni bil drugi ko ?rnoti? sam .

Vsi divjaki so veliki ob?udovalci zunanje lepote . Apa?ki glavar, zagledav?i majhnega, suhljatega Mehikanca, lice zani?ljivo nategne, pa le za trenotek. Bil je isto tako spreten in zvit diplomat kakor hrabri vojak, umevajo? v svojo korist svrhe sevladati.

Oba sama na sebi tako razli?na mo?a se po

zdravita, in na to poprime besedo ?rnoti?.

?Moj beli brat mi povedi, da li -je glavar ? O?a

Apa?ev ne govori s priprostim vojakom bledoli?nikov.?

� -e' 167 L>

Gomez je bil v nemajhni zadregi in pre?lo je nekoliko trenotkov, preden se ohrabri za odgovor.

?Jaz sem glavar belih mo?. Moj rde?i brat naj svobodno z mano govori .?

?rno oko Apa?evo se posveti.

" V?asih biva velika du?a v kukavnem telesu. Moj brat mora biti silovit glavar. Pokaj pa je s svojimi vojaki pri?el v lovi??e Apa?ev?"

Gomez je to mislil, da prave namere njihov e odprave vendar ne sme izdati. Iskal je po svojih mo?ganih izgovora, pa ga iz strahu in zadregnjenosti ne najde. Indijanec se je vidno samopa?il, vide?, kako beli za besedo bega.

"Je-li v taboru bledoli?nikov ve? tako modri h in hrabrih glavarjev, kakor je moj brat?"

"Jaz sem edini glavar!.' odre?e se Gomez.

"Vsi vojaki morajo poslu?ati mojega brata ? "

"Vsi, od prvega do zadnjega. "

"Ne bodo ve? dolgo izvr?evali njegovih zapovedi , kajti sinovi Apa?ev so mnogo?tevilni kakor listje v gozdu in neustavljivi kakor ogenj travane. Moj beli brat s svojimi jutri ne bo ve? ?ivel ."

Crnoti?eve o?i za?are skrivnostnega ognja , opaziv?i, kako uspe?no delujejo njegove besede na strahopetnega Gomeza . Prebledal je, in nagon samoobrane mu je dal najpogubnej?o misel, ki se je v njegovem polo?aju le misliti mogla.

"Cernu pa prihaja moj rde?i brat s znamenji miru? Beli mo?je niso ?ejni krvi njegovih vojakov ! "

"Glavar Apa?ev prihaja, da govori z bledoli?niki besede miru. Toda on ve, da ga ne bodo poslu?ali, in zatorej pravi, da poj dejo v de?elo smrti."

"Kake besede sli?imo ?"

� 16 8

Apa?an se visoko in ponosno vzravna.

"Je-li beli brat zares giavar? Potemtakem mora vendar znati, da beseda vojaka z orlovimi peresi s e more glasiti le pri taborskem ognju. "

Gomez stopi, videe ljutega Indijanca, nehot ?

korak nazaj .

" Moj rde?i brat ho?e stopiti v na? tabor ?"

"Ko bi pri?el beli glavar s poro?ilom k Apa?em, sprejeli bi ga pri posvetnem ognju, kajti v njih du?i ne biva ne strah ne trepet. ?rnoti? bo govoril le tedaj, ?e bodo ? njim ravnali kakor z glavarjem, kteri sme pri ognju sedeti."

Mehikancu se vik?a zadrega . Je-li smel vodj o Indijancev privesti notri v tabor? Je-li smel odpraviti ga, kjer je bilo tolikanj ?eleti mirnega pobotanja?"

"Torej koliko vojakov bode spremljalo k nam

mojega rde?ega brata ? "

"Samo eden."

"Naj gre."

Ne obrniv?i se, izgolti divjak pretresljiv goltn i krik, na kteri prija?e eden izmed zaostalih Indijanov . Bil je Antilopa, brzotek.

Gomez stopa izpredaj, Apa?a gresta za njim , zadovoljno se pogledav?i.

Indijanci so bili ?rez dan dobili sled don Estevanov in njegovih spremljevalcev. ?rnoti? j e torej vedel, da tabor ima ?tiri branitelje manj in zato je sklenil kot dogovornik v tabor prodreti ter ga izgledati. Okolnost, da se je Gomez izdal za vodjo, udala mu je misel, da pravi pravcati vodj a bo med onimi mo?mi, ki so tabor zapustili. Ker j e bil pa Antilopa v?eraj med bojem don Estevana

� -e 169 ?=

videl, poklical je ?rnoti? njega, da se zagotovi, ? e Estevana res ni v taboru.

Indijanca zaja?eta pred zagradbo ter ustopita v notranjost utrdbe skozi predor, ki so jim ga bili naredili, odvezav?i voze . Njijuni glavi se ne maknete niti za las ?iroko, in reine o?i so ostale na pol zaprte, kakor bi jima bila okolica najneva?nej? a stvar na svetu, in vendar sta v enem ttenotku videla, kar sta videti htela.

?rnoti? jo krene, kakor bi se to raz? met o samo po sebi, proti Are?izinem ?otoru. Gomez ga sku?a zadr?avati .

"Moj rde?i brat ostani tukaj v krogu moji h vojakov !" ?rnoti? ustavi svoj ponosni korak ter z ognjevitim pogledom zabliska v malega mo?a.

?Glavar Apa?ev, bode on, ki je ranjen do ?ivljenja, smodil se v de?eli solnca? Je-li ne znajo beli mo?je, kako se sprejemajo gostovi in poglavarji??

Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s ?udenjem navdajo?a. ?rnoti? ni ?akal Mehikan?evega odgovora, nego je v ?otor stopil z Antilopo, kjer obadva sedeta.

Gomez je bil nekaj trenotkov zaostal, da bi se z drugimi pogovoril, gled? svojega ravnanja. Indijanca sta imela med tem ?as, nesli?ana izpregovoriti nekaj besedij .

"Je-li glavar bledoli?nikov tukaj ?" vpra?a ?rnoti? . "Ne!" odgovori Antilopa.

Skozi odprti uhod sta mogla pregledati ves tabor.

?Kteri izmed teh mo? je strahoviti indijanomorec, ki mu beli pravijo Petra Diaz in ki je v?erajpremogel Leoparda ??

� --<e 170 .(P.

n Antilopa ga je videl, ko je Leopardu ?ivljenje kratil ; zdaj ga ni tukaj." ?rnoti? ni mogel pritajiti majhinega klika radosti.

"Veliki vojaki bledoli?nikov so odi?li, malosr?n e mi?i pa pustili brez varstva. Mi?i bodo pomrle . Ta pritlikavec ho?e prezvija?iti glavarja Apa?ev, al i

?rnoti?evo oko mu je prisililo notri do podko?ja. Bledoli?niki so izgubljeni, potem pa bodo rde?i vojaki ?as imeli, da bodo preganjali Orluna, Treskavca in ju?nega Pantra."

Zdaj ustopi Gomez. Zastonj je izku?al, da bi si dal ?astito in dostojno d!-?anje glavarsko. Besede, s kterimi ga je sprejel Crnoti?, so pomanj?ale njegovo postavo le ?e bolj.

"Beli mo? veli, da je glavar in vendar ne ve, da gosta ni samega pu??ati, ho?e li to raz?alitev pla?ati morda z oglavkom ?"

"Moral sem poprej povedati mojim vojakom , kaki gosti so prisotni," opravi?uje se Gomez .

"Je-li beli vojaki nimajo o?i, da bi sami videli ? Je-li pri bledoli?nikih ?ega, da glavar mora vpra?ati, kaj sme storiti in govoriti? Beli mo? ne more ni?esar storiti brez dovolitve svojih vojakov on ni glavar !"

"Jaz sem ? udari se na prsi ? jedini glava r tega tabora !" zatrjuje mali Gomez.

?rnoti? mu vr?e uni?ljiv pogled ter zaguni :

?Uho glavarja Apa?ev je sli?alo veliko Iai ! Zaprl bo svoja usta, kajti jezik njegov ne govori z la?njivo kruto. Moj rde?i brat govori!?

Antilopa je doslej sedel s zaprtimi o?mi ; zdajci pa odpre obrvi in usta reko? :

� -ae. 171 .e>

?Videl sem glavarja bledoli?nikov pri boju . Njegova dvocevka je rde?e mo?e metala na tla kakor vihar orehov sad. Njegovi lasje so bili ?rni z belimi nitmi, njegova ple?a ?iroka, oko njegovo ostro kakor orlovo. Zapustil je tabor, ko je dan vzhajal na iztoku . Bell mo? povedi, ?e La?em kakor on !"

Gomez ne odgovori. Bil je tako popolne m ostra?en, da si ni upal re?i ni bev ni mev. "Videl sem ?e druga glavarja," nadaljuje Antilopa, ?ki je bil Leopard. Postava njegova je bila

?ila in ?vrsta kakor orehovina, pest njegova kakor medvedova ?apa. Bledoli?niki mu vel? Petro Diaz . Odjezdil je s prvim glavarjem . Ali sem prav govoril ??

" Moj rde?i brat je prav povedal," odvrne zdaj Gomez. ?Glavarja sta od?la in zdaj sem jaz edini glavar.?

"Beli mo? ne imenuj Antilope svojega brata.

Apa? ni brat la?niku ! Beli mo? ni glavar!"

"In jaz pravim, da sem," osokoli se trcati Gomez .

je res, imenuj svoje ime ! "

"Gomez sem, podnevi in pono?i ! "

"Gomez? Je-li to ime ?akala ali zajca? Je-li se tako veli muhi ali ?rvu, ki ga ti ca pozoblje ? Apa?ki sinovi ga ?e nikdar niso ?uti ! Gomeza, tega ne pozna nobeno staro babAe ; postava njegova jo otro?ja, njegova sr?nost je ?abja, njegov jezik ka?ji, ki la?i pluje. Kam sta odjezdila ona dva glavarja? "

"Od?la sta bisona lovit, da imamo kaj ?iveti !" "Antilopa bo po?akal, da se vrneta ter jima povedal besede, ktere naj sli?ita. Moj veliki rde?i brat pa se vra?a v tabor Apa?ev, povedat jim, da je Antilopa tukaj ostal," de Antilopa.

� --<e 172 v.

Kratek, bliskovit pogled zadene govornika iz

?rnoti?evih o?i, Antilopi naznanjalo, da ga je ?rnoti? razumel. Antilopa je hotel ko porok ali tal ostati, da Mehikance ugotovi, med tem pa naj ?rnoti ? -snuje napad. Antilopino bistro oko je pa? dobro opazilo, da v taboru nimajo niti najmanj?e zalog e lesa, da bi ogenj zanetili kakor v?eraj in zatorej s spretno dvojezi?nostjo opozori ?rnoti?a na to in ?e na neko drugo okolnost :

"Antilopa ?eli, naj se bledol i?nikov glavarja vrneta ?e pred no?jo, sicer ne more ? njima govoriti, ker ne morejo zapaliti ognja . ?rnoti?, glavar Apa?ev, naj svojim vojakom zapove, da vra?ajo?a se bledoli?nika na miru pusti, kajti Antilopa ho?e z belimi skleniti mir na veliko poletij in zim !"

?rnoti? ustane. Njegova stisnjena pest in drugi oster pogled podu?ita Antilopo, da glavar bo don Estevanu zasede pripravil in tako mu vrnitev onemogo?il.

" Moj rde?i brat je dobrb govoril," meni ?rnoti? dostojno. "Zgodi se, kakor je dejal ! "

?rnoti? stopa iz ?otora, Gomeza niti ne pogleda, ustopiv?i skozi odprtino h konjema. Vkljub svojim bole?inam sko?i na konja, prime tudi Antilopino ?ival za uzdo ter odjezdi.

Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi . Antilopa je bil, o?i zapriv?i, glavo nagni l nazaj, v znamenje, da je, kakor bi ga ne bilo.

"lma rde?i mo? ?e kaj povedati ?" popra?a

Gomez. Divjak z roko migne ?e? : "Stran od mene !"

� --<? 17 3

Gomez gre iz ?otora k svojim tovari?em. Bil je tako povse zmoren in osme?en, kakor ?e nikdar v svojem ?ivljenju .

Benito mu pride nasproti . ?No, sennor Gomez, zakaj je ?el eden, drugi pa tukaj ostal?? "Rekel je, da bo Apa?em povedal, naj Are?izo puste mirno se vra?ati !

"Lepo, sennor Gomez ! In to ste verjeli?"

?I, zakaj pa ne??

"Ker je rde?emu sploh verjeti in mu zaupati le tedaj, kadar se ? njim popu?i petdeset stotov tobaka in dvaj set vozov suma?kega perja. To je prvi? ; in drugi?, ker --"

"Ker mi zdi, da imamo danes prav posebni povod previdnim biti."

?Kteri povod mislite, sennor Benito ? ?

"Don Are?iza je odsoten, in torej nalikujemo

?redi brez ?rednika, ktero morejo volkovi zlahkoma premo?i. Poleg tega nam manjka drv, da bi tabor razsvetili v slu?aju napada. "

ste tega Antilopo smatrali glavarja, senno r

Gomez ? "

?I, seveda. Vsekako je tudi ! ?

"Ba? Lakov, kakor vi . On je le indijanski tekun.

To je mahoma izvedeti iz njegovega imena. Je-li ste na okrasju njegovem kaj opazili, kar bi dalo sklepati na tako ?ast? "

? Ni?esar ! don Benito ."

?Toraj dobro ! -Po kaj gre ba? glavar od todi, ?emu nam pu??a tukaj le navadnega vojaka? ? Drugi pogledujejo Benita nepo?akljivo, ker nih?e na to pra?anje odgovora ne ve.

� ---ee 174 L>

"Sicer nisem poznavatelj Inclijanov, ali - -"

"Le dalje sennor Bonito ! Ne napenjajte nas na tezalo! Vi sto najbolj?i poznavatelj Indijanov in tigrov v Mehiki ; to ste dokazali, in torej boste tudi

znali ?emu je glavar od?el, oni-le lopov pa ne! "

"Ko bi imeli Apa?i res izvedeti, da se don Are?izi in pa sennor Diazu ne sme ni?esar zgoditi, bi jih bil lahko izvestil tekun . Da ho?e pa sam glavar to vest jim prinesti, to mi daje povod misliti, da --naklepajo nekaj zlega !"

?Kaj pa na primer, sennor Bonito ? ?

"Oni vedo, da smo brez vodje, eno ; ? in da se je glavar povrnil k svojim, to mi slu?i v znamenje, da jim ima razodeti kaki na?rt. Morebiti nameri* don Are?izo od nas odtrgati in napasti nas , kakor hitro se bo stemnilo, to je pa drugo. "

"Vi slabo domnevate, don Bonito," zavrne ga Gomez, kteremu je bilo veliko do tega, da svoje ravnanje olep?a. "Pri?la sta z mirnimi nakanami , kar je povse verjeti, kajti v?eraj so stra?no izgubili. Te mirne misli imajo zdaj, sicer bi Antilopa n e bil tukaj ostal. "

" Hin, to zveni verjetno, toda ? "

" Toda - -? Govorite dalje, sennor Bonito ! "

"Jaz sicer ne poznam Indijanov, ali v svoji

mladosti sem bil neko? ujetnik pri njih in toraj menim, da ni? dobrega ne nameravajo."

" Kaj pa porok, ki tam v ?otoru sedi

" Je-li grdun oboro?en ?`b

?Ne . Bde?a sta pustila svoje oro?je pri konjih.?

"Tako? Hm Da bi skoro pri?el don Estevan ! Ah kako lahko mu nezgoda more pripetiti, da se niti ne vrne. Predlagam : volimo si vodjo za vse

� --G 175 $>-

slu?aje, da bodemo saj znali, koga poslu?ajmo, ? e bi bili napadeni . "

"Jaz pa predlagam," d? Gomez, "da se ni?esar ne podstopimo . Don Are?iza bi utegnil biti nezadovoljen, in mi se moramo pred vsem jako varovati, da Indijanov v sumnjo ne spravilno . "

Ta predlog dobi vseob?no pohvalo . Benito ponovi enkrat svoj predlog, ker ga pa ne sprejmo , se Benito jezen umakne reko? :

"Dobro, kakor ho?ete, sennores ! Jaz pa vam povem, da se bom postavil zraven ?otora, in da bom rde?ega lopova takoj prebodel, ako bom le najmanje slutil, da bomo zagrabljeni ."

" Bonito odide, da ta sklep takoj izvede. Postavi se na gri?ek ter le?e na tla prav blizu ?otora.

Od todi je mogel razgledati vso okolico v ve likem vidokrogu, ali kakor je bilo ostro in budno njegovo oko, vendar ni mogel ni? sumljivega opaziti.


Dan mine. Solnice zatoni na zapadu. Poka?e se ona svetloba, ki v pustih, od vro?ine prepe?enih pe??enih in kamenitih stepah predhaja hitro delajo?o se no?.


Benito se vzravna po koncu Videl je, ker j e


Indijanca od strani motril, da so se Antilopine za

prte o?i odprle, ter vrgle kratek a ?iren pogled vun na ravnino, Obrvi sta se takoj zopet zaprli, ali po temnem obrazu se je poznavala kakor neka zado

voljnost. Pastir pregleduje stepo. Moral se je motiti, zakaj zunaj bilo ni?esar opaziti kot ?redo divjih konjev, ki so od dveh ali treh Indijanov gonjeni z

razpu??eno grivo in repovi semtertja kopitali. Konjstvo se je pogostoma izgubljalo za neko vi?ino, prikazalo se zopet za minuto, v?asih je bli?je


� --(e} 176 -D

prikopitalo in zopet se oddaljilo, ter bilo tako go njeno, dokler ni kratki mrak nastopil, ki se je v kratkem spremenil v popolno temoto .

?reda je bila zdaj poznati le kot temna pika , ki je po?asno prihajala vedno bolj razlo?na. Konji so iskali ube?nega izhoda pred svojimi gonjivci, te r jo udero v ravni smeri proti taboru. Divjaki se pode" tudi semkaj za njimi.

Ta prizor, v teh krajih nekaj prav navadnega ,

se je tudi blizu tabori??a obnesel s svojo pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so ?ivali gonili z visokovihte?imi lasi, so mislili taborci, da se jih n i bati. Nasprotno pa je okolnost, da so tako noboje?e si upali blizu tabora, zadostno dokazovala njih miroljubno nakano. Vrhu tega so imeli taborci tudi tat a v zagradbi, ki je zlatoiske tako uvenil, da so stopali na kola in vozove, da bi tako bobe videli mem o drve?o se ?redo.

Benito se je bil tudi vzdignil, s hrbtom obrnjen proti ?otoru, in torej ni opazil, kako je Antilop a

izpod svojega pla??a, kteri je bil iz bivolskega usnj a narejen, potegnil bojno sekiro, sicer pa je ostal popolnoma miren.

?reda prihaja bli?je in bli?je . Res so bili divji konji, kajti ni bilo ugledati niti jezdeca, niti sedla ali stremena, niti uzda, niti najtanj?ega motoza. Jata v popolnem diru privr?i, Indijanci pa za nji m opij o?i, vri??e?i in kri?e?i . Niti petdeset korakov n i bila ?eta od zagradbe, ko je bilo videti, da poj de divji lov v ravnem praven memo, ali . . . . kar bliskoma jo krene najprvi konj proti predrtini, k i so jo bili taborci pustili za prehod, stra?no bojno tulenje se vzdigne, na vsakem konju sedi kakor iz

� -el> 17 7

hrbta zrasel jezdec, in drug za drugim vihrajo grozni napadniki v tabor skozi prehod, kteri je bil iz ne previdnosti odprt.

Zgoraj pri ?otoru se Ulje krik. Antilopa je bil

ustal, izpustil svoj pla?? ter vzdignil ?iro?ko, i n

ravno ta trenotek, ko se je bil Benito po no? segaj e obrnil, da bi lokavega Antilopo prebol, prekolje m ? tekun glavo do ramen. Na to sko?i Indijanec na gri?evino ter se postavi v vrste bojujo?ih tovari?ev .

Apa?ani so se bili proti Mehikancem poslu?ili zvija?e, ki se more posre?iti le tako drznim jezdecem , kakor so oni. Nogo utaknejo za laso okolu konjevega trupla privezani, svoje telo pa skrijejo za ?ivaljo, in tako morejo prehajati celo ve?je daljave , ker so tega vajeni. Najprej mra?nost, potem popolna temota sta izvedbo te vojne zvija?e olaj?ale in tako so bili prevarjeni zlatoiski in cel? izku?eni Benito.

Mehikanci so bili za trenotek povse brez pameti . Poskakali so z voz, pa ?e ve? niso mogli k svojim v piramide sestavljenim pu?kam . Divjaki so imeli lahko delo ; ljudem v taboru je bila smrtna ura .

Le nekaj minut je divjal kij in no? in sulic a

in ?iro?ka, pa je bilo mrli?ev na kupe. Borilo se j e le ?e nekaj Mehikancev s sr?nostjo obupanja ; tudi oni so morali podle?i. Le malim se je posre?ilo, da so se pod vozovi vun priplazili ter be?ali. Tudi ti so bili izgubljeni, kajti brni jezdeci so jih hitro do tekli, in ?e jo je v temni no?i kteri odnesel, gotov o mu je drugi dan svetil k smrti.

Eno uro po tem krvavem boju razsvetljeval j e

po?ar v grmado zno?enih vozov dale? na okrog z mrli?i in umirajo?imi pokrito ravnoto . Indijanci so

12

� ?(3-178 ?>

si razdelili plen ter oglavke teh, ktere je zlatoiejnost pripeljala v pu??avo in smrt. Sredi prizori??a tega stra?nega pogina stal ?rnoti? in poleg njega Antilopa.

"Veliki duh je dal rde?im sinovom svoje zraagodobitje toda glavar Apa?ev mora videti oglavke treh lovcev s izgiuolega otoka," pravi ?rnoti?. " On sam ne more za njimi, toda moj sin bo prinesel njihove lase "

" Jutri bo vzel Antilopa trideset mo? ter ?el za njih sledjo," odgovori tekun . "Lovci od severa

naj za?n? le svojo smrtno popevko . "

Zlati dolini.

Pono?na tema, ?e v jutranjo danenje prehajajo?a, ogrinjala je okolico ter jo le kazala v velikih daljno potegnjenih obrisih. Na nebu, ki ga je zapu??ala zvezda za zvezdo, slikale so se osti pogorja kakor stolpi in ?udnoliki obrobi, kterih vrhove j e ven?ala rjavkasta megla .

Na straneh pogorja so goste sence kazale globoke pase. Na vzno?ju pogorja se je vzdigala osam - Ijena skala, kakor naprej pomaknjena udrtina ; bila je od bli?njih gora popolnoma odlo?ena . Za povr?ino njene rti padal je slap veli?astno ?ume? v brezclno. Tostran te osamljene skale, vzdigajo?e se v obliki topega stoga, kazala je premakljivo ?rto malih vrb iu. pavoljnikov ali bli?ino teko?e vode ali pa obrobij euje naplavnega sveta.

� -4e> 179 L>

Tema je stopila od pogorskih vrhov v globino ter mesto prepustila vi?njevkasti svetlobi jutra.

Kakor iz zmedenega na?rta slike, so se vzdigali prvi vrhovi pogorja, drugi za drugim, iz temnikast e barve jutranje mra?nosti .

Med prepade okroglo nakopi?enih gorskih veli kanov se je po?asno vsiljevala neka nedolo?en a svetloba. Na povr?ju osamljene skaline ste moleli dve smereki kakor dve vidni prikazni svoje mogo?n o vejevje, nagibaje se ?ez prepad .

Na vzno?ju teh dreves je le?alo konjsko ogrodje , in njegove preperele kosti so dr?ale ?e okrasja , klora so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja.

Iz mra?nosti se razvijajo?i jutranji svit j e o?arjal grozotne podobe. Na kolceh, postavljenih v nekih daljavah, plapolali so ?love?ki lasje v lahnem vetri?u ; ?love?ke lobanje so le?ale v kupih ali pa raztresene po tleh, in zlomkov raztol?enih vsako vrstnih oro?ij najti je bilo povsodi na tleh. Te

zmago vire so dajale znak, da tukaj imajo svoje

poslednje po?ivali??e, na rtu prirodne piramide, indijanski po svojih hrabrih dejstvih slove?i glavar.

?e v smrti gospoduje ta glavar ravnin, po kterih se je njegov bojni krik tako pogostoma raz

legal in ?ez ktere ga je nosil njegov bojni konj , ?igar kosti zdaj na njegovem grobju preperevajo od no?ne rose in ?arne vro?ine dneva. Ropne ptice le- tale so in skovikale semtertja nad samotnim grobom, kakor bi htele s svojimi grdimi glasovi tega predramiti, ki smrtno spi in ?igar roka nikdar ve? ne bo vihtela ne kija, ne grabila no?a, ne pripravljal a krvavih gosti.

12*

� --<B.

180 L>-

Meglenim goram nasprotni obzor se je svetlikal

v medlem svitu ; roinobojni obla?ki so se vzdigali proti glavi??u. Prvi iskri nastajajo?ega po?ara podobno Je zadel kakor zlata pu??ica prvi soln?ni ?arek prek pogorja, in polagoma so zalivali potoki svetlobe globine dolov, kakor s leske?im plamenski m pregrinjalom.

Dan je napo?il, vendar pa je bilo gri?evje ?e zavito v nepredorni pla?? megle.

Te megle so se po?asi razdeljevale, na jutranji sapi se vzdigaje, kakor plapole?a okrasnima. Rosa megline ostajala je na listih grmovja, in tice so skakljale od vrhunca do vrhunca, kazaje globoke soteske, na kterih uhodu so stale mnogobrojne ?rtve, ki jih je indijansko praznoverstvo prina?alo du

hovom gora, odkrivaje o?esu divje brezne, v ktere so strmili ?ume?i slapovi.

Nad grobom indijanskega glavarja po?iljala je slapovina kvi?ku vla?en prah, delaje za kostnjakom

bojnega konja izginljive pene?e skakalce.

V vzno?ju piramide, pod ktero je bil glavarjev grob, samovalo je jezerce s stoje?o vodo, ki je bilo te?ko ugledati pod bujnim rastlinstvom. Med tem jezerom in med nasproti le?e?o strmo skalino, pokrito z dolgovlaknastim zelenim rastlinskim pla??em , raztezal se je ozek in globok jarek, ki ga pa ni bilo mo?i opaziti, ker so ga obrobljale goste bledolistne vrbe in temni pavoljniki . Ta drevesa so bila prepre?ena s vsakovrstnim srobotom in motoviljem, kakor bi tihotna priroda hotela ?love?kemu o?esu braniti, da bi skozi tesno zastrto rastlinsko steno ne pogledal v to dragocenost. Toda zrnost peska, posebna svetloba okolu le?e?ih kamenov, sploh vsa

� --<e 181 ,3>

tvorba tal je bila prav pripravna izku?enega zlato.. iskalca pozornost obuditi .

Ta jarek je bil Zlata dolina, kakor je Markos Areljanos imenoval ta kraj, na kterem je izgubil ?ivljenje.

Ku?ilo je bil ?e po-no?i pri?el blizu zlati??a ; a boje? se, da bi v temoti ne za?el, se je ustavil, hote? po?akati jutranje zore. Kakovosti teh krajev sicer ni pozabil, toda njegovo srce, lakomnost i mrzli?no tripajo?e, kri mu je ?ume?e stopala proti u?esom in o?em ter vidu jemalo njegovo sicer tako neprevaljivo ostroto.

Vkljub jutru je bilo ?e precej temno, ko je bil

Mu?ilo pri?el k piramidi nad Zlato dolino se vzcligajo?i mokrotno izparjenje zakrivalo je jarek in strmi gri?ek, na kterem je bil Indijanov grob, oboje

z gostim zastorom .

Votlo ?umenje slapovine, ktere se je ?e prav dobro spominjal, bilo mu je znamenje, da je do bonanse dospel, zakaj ni bil ?e pozabil, da se slap izliva v prepad prav blizu- zlati??a.

Mislil se je ?e precej varnega, ?e?, da nih?e ni opazil njegovega pobega iz tabora, mene?, da o takem vojnem stanju med Indijani in Mehikani pa ? tudi nobeden, za njim ne pojde. Vendar pa sklene, splezati na piramido ter pregledati, ?e je kje kako ?ivo bitje.

Poprej pa se je moral ?e uveriti, ?e je zlati??e ?e v taistem stanju kakor pred dvema letoma, k o ga je moral pustiti, ne dotekniv?i se ga Z rokami razstre zeleno pregrinjalo ter pogleda v jarek. Mnogo?tevilno, kakor na morski obali, je bilo tukaj kamena vsakovrstne velikosti nakopi?enega in ve? dni

� --<?. 182 .?>

bi'bilo treba, da bi ga bil pre?tel. Vsaki drugi ?lovek, le gambusin ne, bi se bil dal premotiti po zunanjosti teh v drago pripravljenih kamenov, prav podobnih izmetinam nahajajo?im se v vzno?ju ognjenikov. Gambusin pa je moral pod neznatno ilovno odejo izpoznati ?isto rudo, pravo zlato, kakor ga prina?ajo potoki z gora v ravnine.

Jutranji ?arek ?ine skozi rastlinsko odprtino, narejeno po Ku?ilu, doli v jarek, da zaiskre ne?teti bliski iz kamenov. Pred o?mi samohlepnosti treso?ega se bandita le?al je najbogatej?i zaklad, ki ga je kdaj zagledalo ?love?ko oko v divjini, in popolnoma se je bil uveril, da se nobena roka ?e ni iztegnila po tem bogastvu.

Ku?ilo izpusti zelenje, zastre odprtino s sro

botom ter gre k piramidi .

Kadar se usihajo?i in mrle?i Arabljan po?asi vla?i po ?are?ih pu??avah S?hare, v svojem posu?ene m mehu pa ne najde hlade?e kaplje svojim ustnicam kadar ga vr?e stra?ni samum, ter mu poslednji ostanek ?ivnega soku potegne iz telesa ; ?e pa na to, ?e s smrtjo se bore?, ugleda zelene palme in na obzorju opazi kos zelenice ? to veselje njegovo prikipi do blaznosti.

Podobno je bilo s Ku?ilom, zagledav?im zlate

zaklade. Na piramido je bil priplezal kakor v vrto

glavici ; udje so se mu tresli in pred njegovim i

o?mi je bilo kakor megla, brane?a mu, da si stvari

natan?nej?e ne ogleda. Sesti je moral .

Izvolil si je taki prostor, s kterega mu je bilo mo?no, Zlato dolino imeti vedno pred o?mi . "In to bogastvo naj drugim odstopim ?" prav i sam pri sebi. "Ne! nikakor ne! Umreti je moral

� --<? 183 L>-

Markos Areljanos, ?emu bi drugi ?iveli ? Njih spremstvo me je varno privelo na ta kraj, kamor M sam ne bil pri?el ; zdaj sem tukaj, njih ne potrebujem ni? ve?, Indijancem pa bom dal prilo?nost, da jih uni?ijo vse."

Roke si dene na o?i, v kterih je kipela kri, da so se ?ilice napele, in da je ob?util, kakor bi se pred njegovim licem premikala bagrena in ognjena kolesa. Preteklo je nekaj ?asa, preden je vid njegov

dobil svojo prej?njo sposobnost. Zdaj se vzdigne ter se ozira z vi?ave svojeg a

sedanjega stoji??a po okolici .

"Sam sem, popolno sam ter bom

Preneha sredi stavka, kajti pogled njegov je pal na predmet, ki mu po daljem molku izvabi glasan zategnjen krik . Ta krik pa se ni glasil, kakor bi bil prisiljen iz ?love?kega grla, ter kakor pol ?ivalski pol ?love?ki in kteri krik so skalovite stene jekleno odmevale v treso?ih odglasih.

Voda, za piramido v prepad dere?a, ktera je bila videti, da poteguje most gine?ega srebra ?rez prepad je v?asih presvetljevala padaje in takrat se je lesketal skozi ?aroviti par, bel zlat svit, prihajajo? od zlate rude, ki jo je opralo stoletno delovanje vode.

Ta zlata gruda, neprenehoma oraivana s vla?nim padcem slapa svetila, kresala in ?arila se je v vsej

svojej ?arobnosti. Bila je ?e enkrat tolika, ko najve?ji kokosni ore?nik, in . videli je bilo, da zbog svoje precej?nje te?e se bo zdaj zdaj izlu??ila iz kremenaste obdaje, ter izginila v prepadu .

Ku?ilu se je zdelo, da bo gru?o dasegel, ?e le roke iztegne po nji. S po?eljivimi pogledi jo

� -0. 184 ic>

poiirajo? in vzpenjajo? segal je po tem. bogastvu, ki bi lahko bila kraljevska odkupnina ? pa ga ni

mogel dose?i. Prsi so se mu napenjale in ?irile, toliko da mu jih ni razgnalo skoraj bi bil podlegel siloviti du?ni razburjenosti, ko bi drugi ?e bolj grozni krik du?ka ne bil naredil stiskani sapi.

Kakor ?ugajo tigrove o?i nenadoma po?reti mirni plen, tako so se svetile Ku?ilove o?i, lesketajo?e proti neprecenljivi zlati gru?i, nad katero j e gori vrhu skale mlad zelen hrast svoje korenine

zasajal v razpoke,

"Moja mora biti ta gru?a! Od todi je nemogo? e jo dose?i. Pogledal bom, ?e morem do hrasta. Na hrast pritrdim svoj laso, potem pa se doli izpustim, da jo izlomim. Naprej ! noben Kres ?e ni imel tolik kup zlata ! "

Ku?ilo hiti doli s piramide.

Vznemirjen, kakor je bil, presli?al je glas brzega kopitanja konj ter pregledal stiri jezdece, ki so ravno ovinek naredili pri neki skali.

Don Estevan, Diaz, Baraha, Oro?ej niso z vida izgubili Ku?ilovega sledu, Zlasti je bil Diaz, strahoviti indijanomorec, ki je pri tem razvijal toliko tankoslednost, da so drugi trije ?udili se mu po pravici.

Estevan Diaz sta jahala naprej, v neki dalji sta jima sledila Baraha pa Oro?ej. " Kaj menite, sennor Diaz," pozveduje don Estevan, " dali ga bomo dohajali, preden pride do

zlati??a ?"

?Tega ne morem povedati, ker mu je bonanse lega znana . Toliko pa vem, da ni ve? dosti pred nami. Poglejte semkajle! Kopito njegovega konja je

� -<9. 185

zdrobilo ko??ek ?krli in zdrobina se poz-na ?e zdaj. Pred pol ure se je okrenil jutranji veter. Ko bi bila zdrobina poprej le?ala na tem prepi?nem mestu, odpihala bi jo bila sapa . Potemtakem je preteklo k ve?jemu trideset minot, odkar je ?el tod mimo. "

"Vi ste vrli sleditelj, sennor Diaz, in odpravi ste izkazali tudi sicer velike zasluge . Kadar naj

demo zlati??e, bom z vami druga?e ?tel nego z ostalimi. "

Diaz zmaje z glavo . Nisem se vam pridru?il zaradi bonan>e, temve? , zaradi shodne prilo?nosti, da morem z rde?imi po doma?e govoriti . Va?e zlato me ne mika ono je le zato, da ?loveka omehku?i in izpridi ter ga proda pregrehi v oblast pa v hudi?eve roke. Jaz se odre?em svoj emu dele?u. Vzemite si ga z?-se, ali pa ga dajte drugim. "

Ba? taisto zlato je bilo predmet pogovora tudi zanikarne?ema Barahi pa Oro?eju .

,.Kaj pa? menite," sennor Baraha, " povpra?uje Oro?ej, " ?emu jezdi don Estevan de Are?iza za Ku?ilom, dasi je tolikanj potrebna na?a navzo?nost v taboru od divjakov obdanem ?

?Hm. O tem imam tudi jaz nekako mnenje. Proden smo se odpotili, sem bil pobaral starega Benita in vi dobro veste, don Oro?ej, da ta vodnik ima sploh dobro mnenje? ?

" Kaj si pa domi?lja? "

?On meni, da je Ku?ilo malopridne?, ki ni vreden, da se mu zaupajo tako vrli in po?teni mo?je, kakor smo mi.?

" Teilu povse pritrdim."

� ---<b 18 6

?Ku?ilo je mede? v boju, ki ga je sam s trte zvil, v to porabil, da je pete odnesel. Kam bi jo bil neki potegnil, kaj mislite, sennor Oro?ej ? ?

"Mislim, da pa? proti bonansi!"

Naravno je! Ali se ho?e povse od nas odlo?iti , da bi zlato sam z?-se obdr?al, ali pa misli, del zlata kam spraviti, preden nam bo zlati??e izro?il. "

"Vrag ga uzemi ! "

"Vrag ?e ne, ampak mi, sennor Oro?ej, zakajto in pa ni? drugega ni mnenje don Estevanovo. Ta Diaz je prav slovit de?ak, ki zna najti sled cel? na tem kamenitem svetu, kakor bi bila z najrazlo?nej?imi slovi vkopana v kamene. "

"No, to je njegovo rokodelstvo," doda Oro?ej, ko je vrgel ostanke svojega pla??a, kolikor mogo?e slikovito ?ez rame. "Vsakdo mora svoj posel razumeti in jaz mislim, da jaz v svojem tudi nisem tolik nepridiprav, kar bi vara mogel prav zdajdokazati ."

Oro?ej je dejal, da je izvrsten zlatoDajdnik .

"Vi ste, kakor vsakdo ve, eden izmed najbolj?ih zlatoslednikov, ki so, sennor Oro?ej, in prav veselilo me bode, ako bi mogli tej dobri menitvi odgovoriti zdaj, ko se bli?amo bonansi . "

" To pa? morem, don Baraha," odgovori Oro?ej , svoje dolge kodre ponosno treso?. "Le poglejte na?in in sestavo tega kamenja, pa boste br? opazili nekaj va?nega . "

Baraha pazljivo pogleduje okolu . "Jaz, ?ali, ne morem ni?esar opaziti. " "Temu se ni ?uditi, ker vi niste gambusin, ?igar


oko bi bilo izurjeno na take prikazni. ?e me vse ne moti, nahajamo se v kraju, ki je izredno s zlatom

� --<B-187 -E>

bogat in kdor bi imel pravi ?as todi zlatovati, na?el bi ga ninogo, prav mnogo ."

"Morda je bonansa blizu ."

"Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje ? O?i ima le za sled ter jase po?asnej?e in previdnej?e

nego prej . "

Ta trenotek se oglasi prvi krik Ku?ilov.

?tirje jezdeci obstanejo.

"Kaj je bilo to? vpra?a don Estevan.

?Pa ne, da bi bil ?love?ki glas, pripomni Diaz .

poznam ?ivali, ki bi tako kri?ala.?

Krik se ponovi . To je bil drugi krik Ku?ilov.

"To je ?lovek," tolma?i Are?iza, "toda ?lovek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je."

?Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem . Treba je zmeraj previdnemu biti .?

Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z one strani, s ktere je bil pri?el. Takoj mu pade nekaj v o?i, kar je bilo za njega najve?jega pomena : Ku?ilov belin. Zival je stala med piramido in Zlato dolino ; ni bila privezana ; gospodar njegov je moral torej biti blizu.

Z nekterimi brzimi skoki dose?e Diaz belina.

Prijev?i ga za uzdo, odvede ga za skalo.

"Tu ga imate, don Are?iza, prijemljaj pa klju?, kdo je krlkal !"

?Ku?ilo ! da? tako ! on !?

"Da, bil je krik vzrado??enja . Na?el je bonanso,

od veselja pa je opreznost pozabil . "

"Kje pa je?"

� -<B-188 'e>---

"Nisem ga videl . "

"To ga moramo iskati. Odsedemo, pa obidemo piramido. Na ta na?in bomo prav gotovo nanjzadeli . "

"Ni treba, da to grobi??e obidemo. Imamo njegov sled, po njem pojdemo. To zadostuje."

Zja?ejo, prive?ejo konje ter gred? za Diazem , ki je ?el po sledu, drugim o?em skoro povse nevid- Ijivem. Ko grecl? memo zlati??a, nehot? obstane Oro?ej, obrniv?i svoj pogled v tla.

" Kaj pa je, sennor Oro?ej? vpra?a Barah a "Nekai neskon?no va?nega. Je-Ii vidite ono skalovno poko? "

" 1 seveda, pa kaj za to?"

" Ne opazite ni? posebnega na nji?"

"Ne. Vidim le pesek, ki ga je voda nanesla

vanj o."

"Dobro, sennor Baraha, jaz sem gambusin ter stavim glavo proti kaktusovi oblini, da v tem pesku je najmanj petnajst odstotkov zlata."

"Ah! Na to moramo opozoriti don Estevana ."

"Kaj vam v glavo ne pade ! Razpoka je globoka. Kdo ve, koliko funtov zlatega prahu da je v nji. Kaj tako najdbo bodete komu darovali? "

"Prav govorite, sennor Oro?ej, nespamet bi bila, ko bi Lakov kup razdarili."

"Vi pa to izpoznajte kot posebni dokaz mojega iskrenega prijateljstva do vas, da sem vam to od

kritje izporo?il. Drugi pa nobeden o tem ni?esar ne izvedi. Kadar dva delita, se ve? dobi, kakor ?e ?tirj e ali cel? ve? njih tirja svoj del !"

Oro?ej in Baraha sta ?la za drugima dvena.a. Baraha je hotel s tem, da bo odkritje naznanil don

� -ei. 189 -De-

Estevanu, le tovari?a svojega poskusiti in pregledati ,

Oro?ej sam pa se je na tihem jezil, zakaj najdbe ni povse zamol?al. To sta bila dva ?loveka, izme d kterill je bil eden prav toliko vreden kakor drugi .

" Stoj !" zadoni glas Diazev.

Zagiedal je bil Ku?ila, s piramide ido?ega, da bi dospel do svojega konja.


prestra?en obstoji. Na to se okrene, da bi beial. ' Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odlo?il za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero,

zakaj se je oddaljil od tabora. Dve pu?ki pomerita za njim. Don Are?iza pa Diaz sta ob enem vzdignila pu?ke, da bi strelila. "Stojte, Ku?ilo, ?e ne ste izgubljeni," zapove

Odprave izdajski kaiipot se obrne. Oko mu je

razlo?iti pa ni bilo mo?i, zakaj : da-li iz sovraz-tva in ma??evanja ali iz besnote nad nepri?akovano iznenado.

"Kaj hoeete!" postavlja se Ku?ilo.

"Vas. Stopite bliiej!"

.,Z vami nimam ni? ve? opraviti !"

?lmamo pa tolikove? mi z vami. Stopite bliiej, velim poslednjikrat ! Mislite li, da se ?alim, moret e

takoj izkusiti, da v resnici delam .? Ku?ilo pristopa po?asno in obotavljaje. "Zakaj ste se izplazili iz tabora?" ?lzplazil? Tega nisem nikdar mislil, sennor

Are?iza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in ?e tega niste opazili, ni moja krivda nego le va?a.?

,,Naravski je, da z vami, Ku?ilo, se ne prepiram. Ali to je gotovo : kdor brez mojega dovoljenja

� -(2} 192 ?>

"Mol?ite ! ?e ne vas ustrelim s to svojo lastn o roko !" veli Are?iza od vznemirjenosti trepetaje.

"Da je ta ?lovek," nadaljuje Ku?ilo s povzdignjenim glasom, "grof Antonio de Medijana, ki je dal svojo lastno sorodnico umoriti, njenega sina pa, malega Fabija, na morju izpostavil, da . ."

Don Estevanov strel po?i. Ku?ilo je govore? ostro pazil na grofov kazalec ter umeknol se na stran. Krogla za?vi?ga prav blizu njegove glave .

?Strelite, strelite !? zapoveduje Are?iza onim trem . Baraha in Oro?ej sta hotela to zapoved izvr?iti , pa jima je Diaz ubranil. Udaril je bil njijune cevi k tlam ter sko?il med don Estevana in Kr?ila, da

bi skupaj ne tre??ila .

.,Stojte ! ne strela ve? !" zakri?i Diaz,

"Potolkel ga bom !" peni se don Estevan de

Are?iza.

?To morete storiti, ?e se vam druga?e ne po- Ijubi. Poprej mi bode pa sennor Ku?ilo odgovoril ?e na nektera vpra?anja! ?

"Kaj? Vi kanite upirati se mi? Diaz ? " "Ne, Pretekle stvari in pa kar imata s Ku?ilom skupaj, za to me ni briga toda gled? bonanse si bom dobil nekoliko pojasnila." "To povpra?ajte ga !" odvrne Are?iza upokojen, nakane indijanomor?eve niti najmanj ne slute?.

Diaz upre kopito pu?ke v tla, z obema rokama se nasloni ?ez tuljavo cevi, razkora?i se irt trdno postavi Ku?ilu nasproti. V svoji slikoviti opravi in pa v tej dr?avi je imel povsem izgled ?loveka, ki prav dobro ve, kaj ?e.

?Sennor Ku?ilo, da me poznate nekoliko !?

� -4,3. 193 -e>-

Nagovorjenec voli mol?ati ter poprej Diazev o misel prepoznati .

"Jaz sem ?lovek," nadaljuje Diaz, za vsakega rde?okoinika imejo? kroglo, ki pa nikdar ni belemu sodnica, ?e mu beli pusti, da storim, kar se mi prav zdi . To vam povem v vase pomirjenje. Tudi ne bom poizvedoval po bonansi, ker sodim, da nimam pravice posedati niti najmanj?ega dela, To mi pa vendar le morete povedati : da-1i jo je Markos Areljanos poznal ?e pred vami ? "

" Da, Vedel je za njo." "Zakaj je ni izpraznil ?" ?Irtdijani so mu branili . ? "Je-li to skrivnost priob?il vam? " "Tako je, don Diaz. " "Ter vas sabo vzel, da jo skupaj izkoristita?"


?lstina. Ali zopet sva morala be?ati in on ? je umrl med potjo . ?

"Hm, umrl je ! To j e premalo in preve?. Veste morebiti, da ima sina ?

?Menite mari Tiburcija Areljana? Saj veste, da ga poznam,"

?Vsekako, senn.or Ku?ilo. Ne maram svojega vpra?anja prav tako natanko izgovoriti ko drugi ljudje, pa to ni? ne d?. Mislim, da ste prehodili ?e mnogo sveta. Je-li poznate morda postave gora, travane, mol?e?i sporazumek vseh vrlih in po?tenih gambusinov ? ?

?Mislim, da.?

"Dobro. Po takem tudi veste, da vsaka bonansa je brez ugovora onega, kteri jo je odkril, razen ?e se zgodi, da se oddali, nemogo? je izprazniti ter

13

� ?<:9-194 .e:>

drugi pride, ki jo takisto odkrije, me razumete ? odkrije !" "Kaj ho?ete s tem povedati, sennor Diaz ?"

?Da se nismo odpravili, bonanse tukaj najdevat , nego iskat je, v tem pa je velik razlo?ek . Vi niste imeli nikake pravice, don Estevanu priob?evati svoje skrivnosti, ker ni bila va?a, temve? dednika Marko Ireljanovega!?

Tiburcija?" vpra?a Ku?ilo za?uden.

?Tiburcija!? potrdi Diaz samosvestno.

"Je-li blaznite, sennor Diaz ?" "Tako popolnem sem pri pameti, da mi je ne morejo pomotiti vsi va?i milijoni ! "

?Markos Areljanos me je naredil lastnika te skrivnosti in torej sem mogel ? njo storiti, kar se mi je poljubilo .?

"Vi blodite," odgovori Diaz tako mirno, kakor da gre povse za brezcenni predmet. "Markos Areljanos vam skrivnosti ni podaril, nego le zaupal , razumete dobro? poveril ! Ko bi vi tega zaupanja vredni bili, bi dobljeno zlato sicer ne bilo va?

pravolastni dele?, pa? pa vsekaka velika pla?a. Ker ste pa umorili Marka Areljana, postali ste krivo

lastni posestnik skrivnosti . bonanse vam pripade ,k ve?emu toliko, kolikor bi vam Tiburcijo po nudil za priob?enje skrivnosti. Izpovem torej, da zlati??e je edino le njegovo. Da ste bili vi po?tenjak,

sennor Ku?ilo, ne bi bili mislili na odpravo, prede n bi se ne bili ? njim dogovorili ."

"Vi ste res tolikanj pri pameti . . . skoro preve?," roga se Ku?ilo, vkljub svojemu neugodnemu stanju, v kterem se je nahajal.

� --e 195

9, ?e s tem preve? mislite po?tenje ali vest, imate pa? prav, kakor sem dejal, Vi morete sicer dejati in nehati in storiti, kakor se vam zdi ; jaz pa, ki vem , da Markos Areljanos je bil prvi najdnik bonanse, in da ga je va?a roka s pota spravila, mislim, da bonansa je last njegovega sina, ter ne bom segel ni po najmanj?i trohici zlata."

"To se nam odpovedujete? ali ho?ete mari braniti te nami?ljene pravice Tiburcija Areljana ?" vpra?a zdaj Are?iza, ki je bil to razpravo z napetostjo poslu?al.

?Areljani,? re?e osorni Diaz, ?Areljani mi niso v rodu. Jaz nimam niti Markove smrti ma??evati, niti za pravice njegovega sina se boriti, in po takem ostanem pri vas, dokler mi ne boste prisojali, najstorim, kar bi dobitje zlata pospe?evalo . Moja pu?ka torej Ku?ila ne bo silila, naj bonanso izdade .?

Ku?ilo sope olaj?an. Baraha in Oro?ej pa sta gledala s tihim strmenjem mo?a, ki je o?ital tako nedorazumne nazore. Naposled odvrne don Estevan, na pol porogljivo na pol srdito : ??ujte, da vas ob?udujem, sennor Diaz ! Vi pa, Ku?ilo, niste zdaj ni? na boljem nego prej. Kje je bonansa? Va?ih pet minut je ?e preteklo. ?

Na don Estevanov migljaj vzdigneta Baraha pa

Oro?ej zopet svoje pu?ke. Diaz stopi malo nazaj ter na videz neudeleiljiv motri okolico. Prav mu je bilo, ali moritelj dobi kroglo ali ne.

Zdaj zarezgeta za skalovnim ovinkom stoje?i konj ; Ku?ilo je sli?al rezget ter vedel, kje je njegova ?ival. Z o?esom je meril daljavo, ktero je imel prete?i. Are?iza pa je bil tudi silovit nasprotnik. Tudi on je sli?al rezgetanje in Ku?ilov pogled.

13*

� slutil zastopil, nastaviv?i pu?ko.

"Ne mislite, da nam jo odnesete Kje je bonansa ?"

"Ne vem !" trdi ?kripajo?i Ku?ilo.

Svojo karabinko je bil Ku?ilo pustil na sedlu,

s samim bodalom pa je stal kakor brezoroien nasproti nastavljenim pu?kam.

"In vendar," zagotavlja Are?iza, "bomo v nekoliko trenotkih vedeli za zlati??e, ali pa boste vi mrtvi. Stel bom. do tri ; pri treh bomo izpro?ili."

Ku?ilo napenja zastonj svoje mo?gane po kakem izgovoru, izhodu .

Znoj stopi Ku?ilu na ?elo, vendar mol?i.

Stiskancu mrli pred o?mi. Enomora pustiti, ali ?ivot ali zlato, oboje pa je bilo enake vrednosti zanj . Kakor sanjajo? stopi k zelenemu zastrtju, Zlato dolino zakrivajo?em ter razmakne srobotno rastje . "Tukaj ? tako blizu?" ?udi se Are?iza ter smukn e skozi odprtino .

Kakor bi trenil stojita poleg njega tudi Baraha pa Oro?ej. Vsi trije, gledajo?i brezmerno bogastvo, strme in glasno vzklikujejo. Don. Estevan je stal mrli?ki bled zraven drugih dveh, ki sta se vrgla na tla in poieljivo stikala po vre?ah in ?epih . Ku?ilove

povedbe so obujale velike nade ; toda tolike pre

obilice naj?istej?e rude, tega pa se ni nadejal nih?e. Medtem opazi, da sta pri?ela Baraha pa Oro?ejpolniti si ?epe in robce.

?Stojta ! zaklad ni samo vaju! Odloiita kose !" "Natovorili bomo konje s zlatom, kolikor ga morejo nositi ; jutri pridemo po ostalo, in potem

� j97

dobi vsaki toliko, kolikor ima zahtevati," govori do n Estevan .

To je pomirilo mo?a, ki sta bila vzmo?na zavratnih dejanj, kterima pa je zlatoieljnost dajala pogum na o?itno ?uganje. Le nerada sta oddal a kosove zlata, preden sta smuknila skozi zelen zastor.

Ko se don Are?iza ozre, opazi Diaza, na skali sede?ega, kako sna?i cev svoje pu?ke .

" Kje je Ku?ilo?" vpra?a don Estevan.

" Kdo ve !" odgovori Diaz ravnodu?no.

?Ne veste ? Kako ste mogli dopustiti, da se j e odstranil?' zabada don Estevan srdito .

Diaz se vzravna, pa gleda govorniku trdo v o?i.

"Ali je bil moj ujetnik don Are?iza? "

"Na?, torej tudi va?."

?Motite se, sennor. Odkar vem, da bonansa ne gre nam, ne poznam nobenih obveznosti, ki zadevajo zlato. Vse eno mi je, kaj po?enjate, samo to bi rad, da bi ne upotrebljavali mene, ko bote vzdigali va ? zaklad.?

govoril z vami ??

"Ni. Odi?el je, zasel konja, pa odjezdil . "

Srditost nad novim begom Ku?'ilovim je bila Are?izi jasno poznati, pa se je premagoval. Mirno, samosvestno dr?anje vrlega, nepodkupnega Diaza ga je sililo ?islati ga.

"Po takem tudi ne veste, v kteri smeri j e odjahal ? "

"V smeri na tabori??e ."

Potem ima nove izdajske namere . Ker je ?el tja v ravnico, to domnevam, da nam namerava Indijanov poslati. Kar hitro ga moramo slediti . Pojdit e po konje !"

� -.1> 198 -(r>---

Baraha pa 0'ro?ej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi.

Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se ?uje krik, da don Estevan obstoji .

?8toj !? Ta krik se je glasil tako mo?no, da je bil podoben tresku, ki sko?i skozi nagomilan e oblake.

?etvorica mo? pogleda v daljavo.

Na vrhu piramide, prav na kraju plo?e, je stala visoka postava, ?irokople?ata, orja?kojuna?ka, dr?e?a pu?ko na strel.

?Tigromorec!? re?e prestra?eni Baraha. "Kajdela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. "

Na desni in levi velikanskega lovca je molelo ?e dvoje napetih pu?k skozi kamenje . " Kdor se samo gane, izgubljen je !" zadon i mu glas.

?Kaj ho?ete vi?? vpra?a Diaz, ki se je prvi opogumil, ali bolje, ki je bil iznenadjen, a sr?nosti ni bil izgubil.

"Dvoje : najprej mo?a, ki ga nazivate don Estevana de Are?iza in potem rudo, ktere vam niti trohica ne pripada."

?S kako?no pravico tirjate vi to ??

?Mi imamo z Estovanom de Are?izo vr?iti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega.

..Ako je Tiburcio sam pri vas, naj se poka?e ! ?

Fabij de Mediana se vzdigne.

Glas prestra?enja se izvije Are?izi, Barahi in Oro?u. Menili so za trdno, da je Tiburcio ? mrtev,

� ?e 199 ii>

utopiv?i se v valovih Salta de Agua in zdaj ga

vidijo pred seboj, visoko vzravnanega, ?vrstega , zdravega, na plo?i piramide .

?Bonansa je moja. Kdo mi jo jemlje?? upije Tiburcio s plo?e.

?Pravo govorite, zlatovi??e je samo va?e,? odgovarja Diaz . ?Zategavoljo pa jaz, ?e preden sem vedel, da ste vi navzo?i, ?e roke nisem stegnil do prahu. Ostalo pa izravnajte s temi sennores. ?

"Dobro ; to so trije proti trem," kli?e Kanad?an . "Dolu s konjev, dolu s zlatom ! "

Are?lza je mol?al doslej. Ugledav?i ?preminokga? se je bil silno prestra?il. Mozgal je, kako bi se izmotal iz mu?nega polo?aja. Jasno mu je bilo popolnoma : da so ti trije mo?akarji od haziende sem za njim hodili, z nakano, da ga kaznujejo. Poznal je sloves, ki je ?el za Tiburcijem. Pri vodnjaku je videl vzgled sr?nosti, trdnosti, spretnosti onih dveh . Vrhu tega je videl, da se ne more ve? zana?ati na Diaza. In tako se je zgodilo, da je Diazu prepu??al pogovor nadaljevati. Zdaj je uvidel potrebo, da mora sam besedo poprijeti .

"Vi nimate pravice do takih tirjatev. V savani velja pravo prvej?nega in to imamo mi, ker mi srno bili tukaj pred vami."

?In Markos Areljan.os pred vami .?

"Ta ve? ne ?ivi ; njegove pravice so ugasnile z njegovo smrtjo."

"Ali ste sami bonanso odkrili? ali ste bili tja privedeni?"

"Pripeljal nas je semkaj Ku?ilo . "

"Kje je ta ?lovek?"

?U?el nam je ta.?

� ?G 200 .e>

?Ko bi bili vi zlatovi??e odkrili, mogli bi se z vami dogovarjati ; ker pa ta pripad ne stoji : zatorejdolu s konjev, dolu s zlatom ! "

Nobeden mo? ni izgledal, kakor bi se hotel po koriti ukazu. nZadnjikrat : dolu !"

Are?iza se je pripravljal na odgovor, ali pre pozno . S piramide po?ita dva strela, v par trenotkih ?e tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko, a v tem je Kanad?an s svojo namerjeno pu?ko v redu dr?al okolu stoje?e.

Nehot? je dvignil Are?iza svojo pu?ko, ktero j e doslej dr?al pobe?eno, dobro vedo?, da bi pla?al s ?ivljenjem, ko bi le pretivno gibnol z oro?jem.

"Dolu s pu?ko," grmi Rdoles .

Takoj spusti don Estevan pu?ko k nogam. Stal je nasproti mo?em, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdign e tudi Pepo iz svojega zavetja na plo?i. Poprej?nemu pobre?nemu stra?arju se je zdelo pogajanje predolgo.

"Santa Laureta, kako mu?kajo ti Ijudje tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati . "

"Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa besedo z vami govoriti, gospod grof Antonio de Mediana. Vas to?imo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili ; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja."

Kar hitro sta izginola za piramido Baraha pa Oroeej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter s e domislila, kako sta mu stregla po ?ivljenju, iztreznil a sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednos t ?ivljenja ter sta se kar najbr? poslu?ila nepri?akovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti.

Diaz se je imel boriti z nasprotujo?imi si ?ustvi.

� -<9 201 ?>-

Ku?ilove izpovedbe so mu odprle temne dogodke iz don Estevanove preteklosti . Jemati je moral, kakor je popolno gotovo, da je to?ba na resnici osnovana, ktero to?bo mu je bil Pepo s piramide v lice vrgel, in vendar je govoril neki notranji glas na korist dosedanjega vodnika in zapovednika. Ta ni bil noben navadni ?lovek, ta ga je vedno odlikoval pred drugimi, ter ra?unal na njegovo podporo. Je-li smel to zaupanje motiti? ?e ni bilo ni?esar dokazanega ? sklenil je, omogo?iti mu beg.

?Smem tudi jaz oditi ?? vpra?a Diaz proti

piramidi.

"Tudi vi, z va?im konjem . "

Diaz stopi k svoji ?ivali, in dajo? si opraviti

pri stremenih in uzdovnem jermenju, ?epe?e Ane?izi svoj na?rt.

Se vedno so bile pu?ke onih treh na piramidi naperjene na te dolu, a Diaz je vedel, da mu bodo zana?ali. Ta hip se Diaz zavihti na konja ter izpodbode ?ival z ostrogami tako ?vrsto, da je stala v enem skoku pred don Estevanom . Ta hip je sedel pred Diazorn na konju ?iroka ple?a Diazova so ga popolnoma pokrivala in v najhitrej?em diru je ?ival

oddirjavala z dvojno te?o.

  • *

Ko so bili Rdoles, Pepo Spa?, pa Fabij na

plavajo?em otoku tako sre?no od?li ljutim Indijancem , razpravljali so najprej o tem, kako najdejo bonanso. Tam je bil krai, kamor priti so koprneli ubijalci grofice Medij anske in Marka Areljana.

"Povej s ;nko, bode? li na?el zlatovi??e?" vpra?a Rdoles .

� ?ae. 202 t.>-

"Gotovo, moj o?e ! Pri sebi imam naris, ki mi ga je dala mati. Obris je natan?en, tako da je daljna zmota izklju?ena .

Naris ogledujejo vsi trije od vseh strani ; na to meni Rdoles : "Potem se nahajamo ju?nozapadno od Zlate doline, in tabori??e Mehikancev stoji prav vzhodno od nje, Ako prav vem, imajo zlatoiskalci prav toliko do nje, kolikor mi . Kakor se mi zdi, bili so v?eraj rde?okoinike naklestili, zatoraj ni ne

verjetno, da so se zgodaj napotili bonanse iskat. Vsled tega nimamo ?asa gubiti, ako jih ho?emo prete?i."

"Tako tudi jaz menim," priglasuje Pepo. "Dajmo pa poglejmo, da pridemo naprej."

Za sedaj se jim ni bilo bati ni?esar, ne od Mehikancev ne od divjakov. Stopajo dalje z navadno previdnostjo. V dveh urah uzrejo prvi peterih hrib,

o kterih jim je govoril Fabij. Te petere vi?ave so bile tesno spojene, le v slemenih so bile deljene. Solnce se je bilo vzdignolo ?e zdavnaj ter je s svojo jasno in leske?o lu?jo razsvetljevalo krajino, da jo je bil? dale? razlo?evati.

Brez besede in hitrih korakov so hiteli ti trij e lovci naprej . Prvi hrib so imeli za seboj, drugi tudi, in ? zdajci obstoji Fabij, kazaje z roko v drago.

?Sli?ite, vidite-li slap ? ?

Solnce, njim nasproti stoje?e, je metalo svoj o ?arovito Iu? v to vodopadje ter delalo za njim, med slapovjem in skalovjem, ?udovit prizor lomljenih?arkov, ka?o?ih vse mogo?e barve .

Nekaj trenotkov so stali lovci tihi, zamaknjeni v divno opti?no igro. Na to poka?e Fabij z roko v

� ?de 203 ?>

stran : "In tam je groblje glavarjevo. Videti je ?e konjske kosti pa nataknjena zmagovila . Tam zad je pa bonansa ."

V tem hipu za?ujejo glas, prihajajo? izza piramide. Daljava je bila ?e prevelika, da bi bili mogli

zadostno razlo?iti glas Ku?ilov . Na to jekne drugi krik Ku?ilov in potem je vse utihnilo .

"To je bil krik mo?kega," meni Pepo. ?Bri8as stoji pred bonanso, pa je krikal ves vzrado??en.?

?Ne stoji tam,? odgovarja Fabij, ?temu? na Indijanovem grobljo, sicer bi ne bili sli?ali glasu .? ? Trdil je pravo. Med njimi in med piramido je bila majhna ali potegnjena vzvislina, ?ez ktero je gledal le gorenji del groblja. Obodvoje, piramida in vzvislina bili bi zvoke odvajali, ko bi bil Ku?ilo zdolaj pri bonansi.

Sklenili so hitro stopati na ono mesto. Pri?ev?i do vi?ave, splezajo nanjo in, skriti za skalino, mogli so piramido natanko ogledati . ? Ravnokar je hitel Ku?ilo dolu ; bilo mu je postavo dobro razlo?iti, in Pepo, ?igar oko je bilo ostrej?e, ga je takoj spoznal :

?Ku?ilo je, morilec! Santa Laureta, tu imamo lopova, ako tja sko?imo. ?

Za to je ?e zmeraj ?asa. Po?akajmo, morda se poka?e ?e kdo. "

Obstanejo v poloiaju. Dolgo ne morejo ni?esar opaziti. Naenkrat se prika?e Ku?ilo je?, dirjajo? med

njimi in med grobljem .

"Ali ga ustrelim, Rdoles ?" vpra?a Pepo, pu?ka vzdigniv?i.

� -<e 204 t::,-

?Ne ; govoriti moramo ? njim, preden pogine.

Pu??aj ga ; njegov sled nam je gotov." Spa? pobesi pu?ko . Kmkilo izgine v jarku, ki se je ?iril med hribi tja gori. ?akajo ?e nekoliko ; a zdaj se Pepo ne d? ve? zadr?avati.

"Ali pojdita z menoj, ali pa grem sam tja?" Rdoles pogleda okolu, pa re?e : ?S svojimi pu?kami segamo po vsem prostoru . Sko?i tja, Pepo , pa stopaj gori. Tako bo? videl, ?e kdo opr?zuje za Indijanovim spominkom, pa da? znamenje, kaj imamo storiti . Za zdaj ostaneva tukaj, da ti bova na pomo?, ako je bo? trebal.?

Pepo je v kratkem na piramidi, na kraju po

gleda ?ez ? nikogar, pogleda na drugem kraju preko roba, proti zlatovi??u ter zagleda Diaza, na kamenu sede?ega. ? Pepo migne tovari?ema, ki sta br? pri njem.

?Pozuate-li tega-le mo?a, sennor Fabij .? vpra?a Dormiljon.

"Diaz!" izpregovori Tiburcio v ?udu.

"Diaz pa Ku?ilo! Kako more po?tenost drugo vati s hudobnostjo?

??Po?tenost? Mehikanec, pa po?ten ?" opomni Pepo "Da. Solnce ?e ni obsevalo drzni?ega in vrli?ega mo?aka, kakor je ta Diaz. Naj se zgodi, kar ho?e, jaz ne bom pripu??al, da bi se mu las skrivil. Pa jezdec je. A kje mu je konj ?" Rdoles stopi na drugi kraj plo?e. "Stopi sem, moj sin, ako ?e? videti, "


Fabij gre za njim in tudi Pepo sledi. ??tiri konji in po takem tudi ?tirji jezdeci.?


� ?ei> 205 e>.

"Tako je, moj sin. In, ako se ne motim, vidim tukaj tudi kobilo, ki je pri Saltu de Agua nosila mo?a, imenovanega don Estevan de Are?iza."

"Res! In blizu mora biti in ?e dva druga njim. A kje so?" "Kar gotovo tarn, kamor je Diaz z obrazo m

obrnjen , zakaj, kdor ?aka na osebo, ta ji v takih okolnostlh ne obra?a hrbta", priopazuje bistrovidn i Kanad?an..

"Po vsem tem so oni trije za onim zastorom vrbovja in grmovja, ki ga imamo tu naris a,

o?e Pepo, zdaj prepoznavam kraj ! Za tem zelenim zastiralom je zlatovi??e. To je tako gotovo, kakor smo gotovo na Indijanovem grobi??u . "

"lz tega sledi, da so ga na?li, da ga preiskujejo in grabijo." "Ne ?e, sinko moj . Nimajo ni?esar v kar bi zlato devali samo odeje so, a te so ?e na konjih."

"Doli z glavami !" veleva Rdoles ?Zdaj gred? !" Rekel je te besede Rdoles prav tisti hip, ko je don Estevan stopil z banditoma od zlatokraja .

"Antonio de Mediana", ?epetal je Pepo.

" Zadenemo nanj o pravem ?asu in na primerne m

kraju. Ne bode imel prito?evati se nad Pepotom, pobre?nim stra?nikom Elan?ovskim ."

?Baraha pa Oro?ej !? pridene Fabij .

" Onadva malopridne?a, ki sta pri Saltu de

Agua s pu?kami nate merila", dovr?i Rdoles . Sli?ali so vsako besedo Are?ize in Diaza, sta se prepirala med seboj. "Mislita, da se je ta Mu?ilo vrnil v tabori??e da Indij arov pripelje . Cujte ! Gredo po konje, da

� 206

zlato zavijo v odeje !" Trdno na tleli le?e?i so videli, kako se je zdolej razprava izsnovala.

"Kaj storimo, Fabij ?" pra?a Rdoles.

"Grof nam ne sme oditi, o?e."

"To je gotovo", pritrjuje Pepo. "Pokazati mu ho?em danes, kaj pomeni to, ?e se na utrdbo Sevta tune lovit po?ilja Pepo spa? !"

"Pepo, vi bote storili, kar se bo nama viel? prav", svari Fabij. ? Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem ?e brata

mojega o?eta. Sodili mu borno pa?, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremi?ljeno dejanje. " "In ta Diaz? njemu naj se tudi ni?esar ne sme zgoditi ? "

" Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi ! N e

poznam ?loveka, ki M bil toli vreden, biti vam prijatelj, kakor je on. nima ni?esa skupnega s Move?eti, ki jih mi preganjamo, in ki se je odpravi le zato priklju?il, da bi se raznosil nad hdijani. Prosim vaju, prizana?ajta mu, kakor bi bil moj prijateljali pa jaz sam."

"In onadva zanikarne?a, ki ju imenuje? Baraba

in Oro?ej ?"

"Na?e krogle so za njiju predobre. Ako jima pu??amo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti."

"Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij."

"Ni se jima posre?ilo . Ne smemo ?love?ke krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe. "

"Taki pogovori so zajemali njihovo paznost, al i ?e ve? je bila njihova paznost obrnjena na kosove ?istega zlata, ktere so oni dolu zamotavali v konjske odeje in serape. Vsi trije so vedeli, da bogastvo

� -0> 207 ?>

najve?je dobro na svetu in vendar .niso mogli okreniti pogledov od svetlosti, ki je k njim gori sijala.

"Santa Laureta, so to kopice zlata," meni Pepo, vsebino enega zamota bi se mogli kupiti vsi

Elan?ovi. In ?e pomislim, da je za pokrilom, za

ono mejo, ?e veliko takega, to se mi kar zavrtava

pred o?mi. Naj-li ti ljudje res odnesejo vse zlato, sennor Fabij ?" "Nikakor. Gledajo?i ga, naj se upijanijo, da se bodo potem tem treznej?i vra?ali . "

"Potem je skrajni ?as po?eti, moj sin," pripomni Rdoles. ?Vidi?, odejo nalagajo ?e na konje ! Ho?emjih zaklicati. Nastavita pu?ke, da bo imelo to, kar jim pore?em, potrebni potisek.?

Vrh groba Indij anovega je bil posut s kamenjem , ob kraju nakopi?eno kakor v branik, za kterim j e bilo mo?i se dobro skrivati. Pepo in. Fabij porineta pu?ke skozi kamenje in Kanad?an se vzdigne. Dognano je bilo, da nobeden izmed teh ?tirih zlatoiskalcev, tem trem lovcem uiti ne more, kterih o?esa in pu?ke so bile najbolj?e v celi Apa?evini .

Ze postavlja don Estevan nogo v stremen, ko Rdoles pu?ko nameri.

"Stoj !" Ta klic, pri?ev?i iz njegovih obse?nih, silnih prsi, se zavali kakor grom tja doli. V svoji priprosti opravi, z visoko ku?mo od lisi?ine na glavi, sam gorostasne postave, stal je Rdoles na plo?adi .

Videl je, kako so se trije izmed njih silno prostra?ili, le Diaz se je tako Avladal, da ni bilo opaziti iznenadbe. Indijanomorec je dajal odgovor in vodil razgovor. Tudi Fabij se je moral vzdigniti

� --.ze 208 ?>

ter so ga zdolustoje?'i ob?udovali kakor prikazen . Ko Are?iza ni bil hotel ustre?i ukazu Kanad?anovemu , naj zlato odlo?i in pusti, mignil je Rdoles, pu?ke po?ijo, konji se zvrnejo mrtvi na zemljo. Ko je bil don Estevan pu?ko pograbil, se Pepo ni mogel vzdr?avati, da ne bi sko?il pokoncu in na njegovo nekoliko prehitro svarilo sta jo odnesla Oro?ej pa Baraha, tudi don Estevanu se je posre?ilo uiti na Diazovega konja . To je bilo dobremu stra?arju i z Elan?ov preve?. Vzdignol je pu?ko ter polo?il ?e prst na petelina, da bi grofa Medijanskega s konja odstrelil, ko ga Fabij ?e pravi ?as prime za roko.

" Stojte ! Ne streljati ! Zana?ajte obema ! "

Kanad?an se je smehljal kakor taki, kteremu se zdi izvedenje te?avnega podjetja kakor ?ala in zabava.

.,Tecita hitro za njimi ; konj spada moji krogli. "

Fabij in Dormiljon dr?ita z o?ividno nevarnostjo ?ivljenja po strmih skalinah piramidnih ter hitita za be?o?imi. Rdoles pa jim je sledil s svoj o dolgo te?ko pu?ko, po?ivajo?o v njegovih rokah kakor na vili?ju ter jo dr?al napeto na ska?o?ega konja na planoti.

Jezdeca, dirjajo?a v ravni smeri pred njim, sta bila videti kakor eno telo . Konjev kri?, ple?a Diazova, to sta bili to?ki, ki sta se mu zdeli s kroglo dose?ni in le semtertja je bilo ugledati kraje konjskih u?es.

Kanad?an je bil ?teti v ono vrsto lovcev, ki vidro ali bobra v oko zadenejo, zato da ko?e ne pokvarijo. In tu je veljalo pogoditi konja v glavo, ker, ?e bi bil drugam zadet, bi bil jezdeca odnesel iz dosega lovcev.

� -cm> 209 t>-

Le en trenotek je krenil konj z glavo na stran,

pokore? se uzdi, in ta hip je zado??eval Kanad?anu . Kanad?an pritisne, strel po?i, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih u?es, da ju je kar zazeblo.

Slede?i hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ? njim telebneta tudi jezdeca .

Pade? je bil tako silovit, da sta padleca oble?ala kar omamljena. U11j-ab nujnosti njiju polo?aj a mogla sta se le po?asi upokon?iti in v tem sta v v dolgih skokih priskakala tudi ?e Fabij in Pepo, s pu?kami v pesteh.

Dale? za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajo? pu?ko . Ko je bil pu?ko nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob . Svest si je bil, da tako je kos polo?aju.

Karabinka Diazova se je bila izpro?ila, na tla tresniv?i . Diazu njegova pu?ka ni mogla zdaj ni

?esar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gama?nega jermena dolg oster no? .

Don Estevan je tudi pobral svojo angle?ko pu?ko, neodlo?en, na kterega bi pomeril, na Fabij a ali Spa?'a. Kanad?an ga je ostro opazoval. ?e preden se je odlo?il don Estevau, posveti se iz Kanad?anove pu?ke in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu pu?ko na onem kraju, kjer-se tir sklepa z lesom .

Are?izo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in pal.

" Vendar ! ?ez 15 let !" klikne Spa?, navaliv?i na palega dona.

Don Estevan je zastonj poizku?al braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila.

14

� --<D-210 -?>-

Dormiljon mu vzame ogrta?o okolu pasu ter zve?e grofa in pogledal na Diaza.

Fabij ni poznal indijanomorca Diaza . Samo enkrat se je bil z njim se?el in to na haziendi del Venado. Sli?al pa je veliko hrabrega o slove?em tem mo?u ; zato mu je hotel zana?ati.

?Vdajte se !? veli Fabij. Diaz zamahne s svojim no?em, a Dormiljon mu ga izbije tisti hip in objam e Mehikanca s svojimi mi?i?avimi rokami, da ga Fabij z Iahkoma zve?e.

" Te vezi si imate sami pripisovati," govori

Kanad?an. "Nismo nakanjevali sovra?no z Vami ravnati, a vi ste nas v to prisilili.

"Zakaj ste nam hoteli odnesti grofa Medijanskega?" poizveduje Pepo Spa?. Diaz mol?i. Videl je, da . je ravnal nepremi?ljeno , a preponosen je bil, da bi bil to napako pripoznal .

" Sli?ali ste, da se ima goditi travauska sodba. Po?tenjak se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. "

"Jaz ne odgovarjam zvezan," mrmra Diaz mra?no.

Fabij se posluii plemenitosrhosti, da bi razoro?il srditost ponosnega mo?a ? Vzdigne no? , odvzemite mu vezi !" Pepo slu?a povelje, Fabij pa stisne no? Diazu v roko.

?Sennor Tiburcio, vi ste rastreador (sledonajdnik), ki poseduje vse moje spo?tovanje, in vi se nimate kesati, da me poznate. Ve?ejo me pa svete zaveze s tem sennor du. Estevan de Are?izo, jaz pa sem imel vr?iti te obveznosti po na?inu, ki vam ni bil pov?e?i . Morda dobodem prilo?nost, to stvar popraviti. Nato ponudi Fabiju roko dejaje :

?Ne?ete povedati imen teh sermorov??

� --<2> 21 1

?Bri?'as so vam znana imena mojih tovari?ev, ki sta ja dobila od Indijancev. Tem? sennoru pravijo Orlun ali ,veliki orel', in temu Treskavec ali ,.uMgajo?i blisk? .

V velikem za?ujenju stopi Diaz korak nazaj .

"Je-1i mogo?'e? Orlun a Treskavec, dvoje najglasoviti?ih gozdovnikov, kterim ni primernika ? Sennori, dana?nji dan mi izpolnjuje najve?jo ?elj o, ker me je k vam dovel. Ko bi bil vedel, kdo ste, ne bi se bil protivil travanski soditvi, ker vom, da ?knezi gozdov in vladarji travan? imajo vselej pra

vi?ni uzrok, kader hot6 vr?iti takovi sod." Diaz stisne roko tudi Rdolesu in Spa?il, in prav videti mu je bilo na obrazu, kako izredno in odkritosr?no se veseli tega shoda. Fabij stopi k Are?izi : Don Antonio de Median.a! ho?ete li, da se z vami postopa kakor s ?lovekom ?asti vrednim, ali kakor z navadnim pustolovcem ? "

Vpra?ani pogleda pra?alca s temnim pogledom. "Bolje bi bilo za vas, ko bi izvolili temu donu pokazati prijazni?e lice . Ako ostanete pri tem ob

li?ju, lahko more do tega priti, da se va?a pravda kar ob kratkem kon?a . To vam govori va? Pepo Spa?."

"Ali nam zastavljate mo?ko besedo, da ne bodete pobegnili, ako vas oprostimo vezi ?" vpra? a Fabij.

?Ne bom pobegnil,? re?e kratko . ?Porok sem zanj jaz,? meni Diaz, ?ako izvolite


po?tevati mojo besedo .? "Dovolj je," kimne Fabij. ?Pepo odstranite vezi .?

� -(3. 212 ?>

Pepo stori po povelju, in grof Areeiza ustane od tal, na ktetih je le?al.

Plemenita? Medijanski je bil bled . Lica so bila upala, da je izgledal, kakor bi se bil v zadnji L desetih minutah postaral za celo stoletje.

?Kdo vam daje pravico, napravljati me pred

metom travanske soditve? ?

?Dol?nost slehernega svobodnega mo?a, ki vidi, .da zlo?instvo glavo vzdiguje, brez kazni in drzovito," odgovori Rdoles . "Pojdite z nami k va?im konjem in premi?ljujte, da sodniki travane so drugi mo?je, kakor oni podkupljivi hlapci pravice, ki po?tenega ?uvaja uni?ijo, da pokrijejo hudodelstv o grofovsko."

Nadaljevanje v II. zvezku .

� 4. e 4 4 "me',

Zalotil in prodaja Anton Tutk, Itnjigovezec *.

44

Tis'k J, Bla$utkeet natkdhfkat,

� Ves zmeden jo krene v stran In v malo trenotkih je le?a l od lasa zadavljen in oglavoko?en na tleh .

� QQgneVNI

Poest ameri?kega Anja.

Poleg Karol May-a III. izdaje, poslovenil K . Majar.

LJUBLJANA, 189 &

Zalo?il in prodaja Anton Turk, knjigovezec . Tisk J . Blasnikovih naslednikov.


� ' aeWal 'We??e

Sokoljeoko.

Gila, ko prere?e Meglogorje, obrne se v Rde?o reko (Red River), ta pa, ko prete?e dr?avo Tehas, lovi??a Koman?ev in Kaigvasov, se izliva po dvestournem toku v zaliv Mehikanski .

Iz kota, ki ga tvorita reki Gila pa Rde?a, razprostira se do bli?ine utrdbe Tubak ?irna rodovitna savanska krajina, na kteri dobivajo divje ?ede konjin bivolov obilno ?ive?a, in ktero Koman?i smatraj o za svoje najbolj?e lovi??e .

Skoro dva tedna po odhodu don Estevanove odprave od Tubaka vladalo je na onem kraju travane, ki je mejil z utrdbo, silno ?ivahno ?ivljenje. Vlekla se je dolga vrsta indijanskih ?otorov, po kterih so bili za jermenje poobe?eni kosovi mesa, na tanke

plo?e rezanega.

Zunaj na obzorju je bilo videti, da se gibljejo

posamezni jaha?i, ali pa tudi cele ?ete lovcev, a pred ?otori je bilo opaziti vsakovrstne ?enske .

Oni ?otor na sredi, kakor je bilo soditi, moral je pripadati glavarju. Ta ?otor bil je ve?ji in razseini?i od drugih in na vrhu je imel pripet ?op orlovih peres, ki jih je lahni vetri? gibal semtertja.

� Pred ?otorom je sedelo dekle, popravljajo?e mokasin. (indijansko obuvalo), ki ga je jako umetn o okra?evalo s ?imo. ? Dekle je bilo ugledna, samozavestno in ponosno, kar sploh ni opaziti na Indijankah, A ker je bila glavarjeva h?i, mogla je kazati svoje neodvisno dr?anje.

Zdaj je bil mokasin gotov. Postavi ga poleg drugega, izgotovljenega ter se vzdigne . Nje ?rno veliko oko je gledalo v daljavo, ter uzrlo, kar jo j e zanimalo.

Legotni smehljaj ji preobrazi lice. A ?e v jedni minuti se ji vidi, da jo preveva nenadni strah, Raz

lo?no je bilo opaziti, da je pod temno ko?o obledela, da plahovito vzdiga nogo na hojo, da bi hitela naproti jezdecu, bli?ajo?emu se tabori??u v kratkih skokih,

Jahal je konja, kteri bi bil obudil ob?udovanj e vsakega poznavalca, ? sedel je na iivaljem hrbtu s toliko veli?astnostjo, kakor bi bil s konjem zra??en . Lovska oprava od bivolovine bila mu je vsa okrvavljena, in iz levice mu je curkoma tekla kri n a zemljo,

Tudi jezdec je bil dekleta zagledal. Oko se mu za?ari in dirjalca obrne proti dekletu, S spretnim skokom je stal pred deklino :

?Kako?nega sovra?nika je videla Mola, cvetk a

Koman?ev, da ji je obli?je prebledelo, kakor savan a po zimi, in da se ji trese roka, kakor stebelce v jutranji sapi??

"Smrt je videla," odgovori ona. "Smrt ni sovra?nica hrabremu vojniku ; smrt mu podaje le roko, da ga vede k velikemu Manitovu". ?Hrabri umira v boju, a ne pod ?uvaji bivola ."

� Hipna ali temna senca preleti mu po obrazl . ?Sokoljeok,o ne umira od bivoljega rogu. Roka

mu je ?vrsta, krogla zadevna, no? oster ; bufalo ga ne dohiti, ?ival pogine pod njegovimi nogami . Ali ? lovci Koman?ev dobivajo tr?slico ob pogled u Ud, pa ne vidijo, kam po?iljajo krogle. Niso zadeli bivola,,pogodili so roko svojega tovari?a.?

?Zivljenje odhit?va s krvjo. Sokoljeoko naj stopi v ?otor, cla mu jo Mola obve?e .? Dekle pobere mokasina, pa stopa pred njim. Sel je za njo. Ranjenec razgoli roko, potegne no?

izza pasu, in dajo? ji ga re?e ;

"Mola naj odstrani svinec iz mesa." Indijanka se takega opravka ne pla?i . Dekle preiskuje rano, tipaje s prstmi okolu rane, in k o

o?uti kroglo, izku?a kroglo dobiti z no?em iz mesa. V par trenotkih je bila svin?enka odpravljena. Zdaj vzame s stene v ?otoru povesmo posu?enih rastlin in br? je bila obveza tako dobro narejena, da se j e kri ustavila.

?Sokoljeoko ne bo imel mrzlice, in preden s e mesec premeni, bode rana zaprta.?

Uro na to se vrnejo Koman?i, prines?i sebojobilnega plena.

Prvi glavar, ?Modralisica? imenovan, sed?val j e v svojem ?otoru ter je bil zami?ljen v razmozgavanje. Po dolgem premi?ljevanju pokli?e vojvika ter mu da nalog. Vojnik z nalogom se oddalji .

Sokoljeoko je stal pred ?otorom, gledajo? p o travani. Zdaj pride vojnik k njemu .

"Moj brat naj se napoti k mojemu glavarju ." Sokoljeoko kinine, pa koraka proti ?otoru Modrelisice.

� Lisica poka?e na pantrovo ko?o, vabe? sesti , pa dene :

"Svetloba jutra gleda na plen Koman?ev, ki so lovili bivola in ga ubili. Ko?e ?ivali le?e pred ?otori in nobeden vojnikov jih ne ponese domov."

?Bledoli?nikom je treba ko? za podplate njih mokasinom.?

Glavar pokima, zadovoljen z ostroumnostjo Sokoljegaoeesa, ugeniv?ega misel glavarjevo .

?Proti poldnu le?i de?ela bledoli?nikov, s kterimi se Apa? bojuje, a Komane miruje, zove se Tubak.?

?Sokoljeoko je videl kamenite ko?e, kterim rekajo mesto.?

"Koliko bledolienikov domuje tam ?" ?Sokoljeoko jih ni mogel se?teti ; bilo jih je ve ? ko treh komar?kih rodov .?

?Se-li dobi tam smodnika in svinca ?? ?Smodnika, svinca, pu?k, no?ev, tobaka, odej , biserov in pa vsega, kar rde?i mo? potrebuje z?-s e in za svojo skvo.? "Po takem bo Modralisica poslal s soln?nim vzhodom 20 svojih vojnikov, ki bodo ko?e spravili proti poldnu. Tam se bodo ustavili, pol solnca dale? od meje de?elne, ki jo Sokoljeoko zaznamljuje s Tubakom. Moj sin pa bo zdaj konja zasel ter poja?e pred njimi, ter bo pripeljal bledoli?nike ." Veselje mladeni?evo nad tem naro?ilom ni bilo majhino ; vendar tega nikakor ni izdajal, samo enostavno je pra?al : "Na kterem kraju bodo ?akali moji rde?i bratje ?" "Na onem, kteri jim poka?e Sokoljeoko ; pojdej o po sledu mojega sina."

� ?Sokoljeoko ne sme pu??ati sledu za seboj. Njegova pot vodi skozi lovi??a apa?kih otrok.?

?Potem naj Sokoljeoko kraj naznani .?

"Naravnost proti jugu, in prav dva soluca odtodi rastejo pavoljnaki iz zemlje, okrogli kakor prstan, in tudi tu stojita dva gumijaka. Tam naj

?akajo, da jim Sokoljeoko privede bledoli?nikov."

"In, ?e more, naj popra?uje po ?rnoti?u, po glavarju strahono?nih ?akalov in po razbojnikih sa- vane, ki se nazivljeta el-Mestizo in Mani-sangriente r ki sta mi ubila oba sinova. Ako mi Sokoljeoko prinese oglavke mojih smrtnih sovra?nikov, dobil bo orlovsko peresje ter bo velik glavar med otroci

Koman?ev." Lisica migne z roko mladeni? ustane ter stopi iz ?otora.

Padal je mrak na zemljo, delal se je hitro

ve?er, in ko Sokoljeoko na konja sko?i, svetile so ?ep

zvezde na nebu.

Dva dni za tem je sedela v venci pre?islanega. sennor Franceska Metalje ?arena dru?ba . Pri eni miz i sta slonela sibolera (lovca bivolov), oble?ena vsa v bivolovino . Njuni ?vrsti postavi, grabovite pesti obrazne poteze, vse to je dosti pri?alo, kako te?avn o in naporno jima je to rokodelstvo. Lasovi, dvovrstno oviti okolu ?ivota, bili so dvakrat debelej?i od navadnega Iarjata (konopa) in prislonjeni pu?ki sta bili tako izrabljeni, da sta kar upili po teme

ljitem o?i??enju.

Pri dveh skupaj zlo?enih mizah sedelo je devetero vakverov (govedskih pastirjev), a pri njih

dobro oble?en sennor, videti, kakor njih haziendero.

� Tem nasproti, v temnem kotu, ti?ala sta ?loveka, ki sta bila na prvi pogled prepoznati za Papagos-indijanca. Prvi je bil starec, drugi je bil polovico mlaj?i .

Star?evi beli lasje pa mlaj?ega ?rni so bili zadajpovezani z belousnjatimi vezili, da je bil kakor ?injon. Vezana kapica, s peresnim ?opom ob strani,

jima je ti?ala na glavah, pritrjena z jermenom pod brado. Lic jima ni bilo to?no razpoznati, ker je bila

soba majhna, imajo?a dvoje oken, s zamazanim steklom, da je solnce le na pol prihajalo noter. Ta dva ?loveka sta gospodarja neprenehom a izpra?evala ter izku?ala tudi z ostalimi v pogovor priti.

V tem se odpr? vrata brez?umno . Mo?ak, naj bolj?ih let, stopi noter, ki je takoj n?-se potegni l

pazljivost vseh navzo?ih.

Bil je Sokoljeoko, Koman?. Razmerne ?vrste ()Nike telesa, pro?ni in smeli stopaj, s kterim je ust-opil mladi vojnik, to ga je takoj prikupilo. ? Oro?je mu je bil obglavni no?, svetlobru?eni tomahav k (sekira), pu?ka na kopitu gosto obita s srebernimi ieblji?i.

Pozdravil je z mahljajem roke, in navzo?ne je

pregledal z enim samim pogledom tako ostro in po

polno, kakor bi jih bil ?e dalje opazoval .

Kar nobeden ostalih ni bil opazil, to je on

mahoma uzrl : pravi Forster-pu?ki, po?ivajo?i ob

kolenih onih dveh bornih Indijancev Papagovcev .

Vse je bilo tiho. Vsaki glas je bil umolknil pri njegovem ustopu . Na tri korake stopi k Papagov

eema, pra?ajo? :

?Moja rde?a brata sta uboga. Delata za pla?o pri belih mo?eh ??

� -<9. 11 -a:

Indijanci Papagovci so ubo?ni in zanikarni .

Dad? se rabiti za najni?je opravke. Vse njih ?tuino? ?ivljenje je v delu in ? spanju.

?Mi dva sva vakvera, na odprtej zemlji.? "Moja brata sta slabo oble?ena ; njijun sennor mora imeti prav hudo zakr?eno pest . "

?lndijanci-Papagovci srno jako uborni ljudje.?

"Imata pa dragi pu?ki. Jel' sme vajun rde?i brat majhino premi?ljevati vajuni puel??"

?Najun rde?i brat ima sam pu?ko,'ki jo premi?ljuj.?

Navzo?ni so napeto poslu?ali ta zanimiv razgovor. Trenoma so ugenili, da je bistroglednost Koman?eva opazila nekaj sumljivega na Papagovcih in zdaj so bili radovedni, kaj M to bilo .

Sokoljeoko se ni dal motiti ; le ?e bolj potrjen je bil v svoji menitvi . ?Papagovca imata lepo barvo toda izpod nje gleda svetla ko?a. ` ?Kaj briga najunega brata najuna ko?a?? zavihra mlaj?i.

?Vajuni lasje so podobni indijanskim ?opom, toda ko?a njijunih glav je bela kakor ko?a bledoli?nikov.

? Moj rde?i brat ima belega o?eta? ?emu se preobla?ita Mani-sangriente pa el-Mestizo v Indijance ? ? Oboje imen je izgovoril z glasnim poudarkom .

Pri zaivenku teh imen sko?ijo vsi pokoncu. Imenovana sta bila tako sploh znana kot pu??avska tolovaja, da jima je bil vsakdo sovra?nik.

Kaj? Mani-sangriente pa el-Mestizo? ? Mai n Rouge pa Sang-mele? ? Red-Hand pa Half-Breed ?

? Me?anik pa Rde?oro?nik? � -<D 12

Tako se je glasilo po vrsti, od kota do drugega. Vsaki zgrabi za oro?je. Vse je bilo iznenadjeno, osupnjeno, prestra?eno.

yyNauju,! Primite ju !" upije ta.

"Pu??ajte ju! Naj gresta !" kri?i drugi.

"Stojte !" zagrmi gospodar. ?Venta (prodajahiica,

gostilna) je moja. Tu nima nih?e zapovedovati ko jaz sam. Jaz ne trpim boja v svoji hi?i. Pojdite vunkaje, ?e si ho?ete vratove polomiti ! ?

Vsaki je uvidel, da ?islani in previdni Francesko Metalja pravo govori. Ne Me?anik, ne njegov o?e nikomur osebno ni krivice storil. Prva vzrujanost je tako hitro minula, kakor je med dru?tvo pri?la.

kratkem so si stali nasproti Sokoljeoko pa tolovaja. "Ti, pes od Koman?a! kdo ti dovoljuje, da se

briga? za naju ?" ?kriplje Me?anik ter sko?i v Koman?a, ki pa odsko?i in zdaj se ume?ata sibolera z vakveri med prepiraj o?i se stranki.

?Vun z razbojnikoma !? kli?e gospodar.

Koman?eva neustra?enost je ljudem ugajala,

pa si je hitro pridobil njihno naklonjenost . Krili so

ga proti razjarjenima ?lovekoma, ki bi ga bila najraj?i razdrobila.

"Stopi sem, ti pes koman?ki!" penil se je Me

?anik, sku?ajo? preriti se skozi goste. ? "Povejsvoje ime, ?e ima? kterega ! " "EI-Mestizo se bo u?il poznavati Sokoljeoko, " glasi se odgovor.

,Sokoljeoko!" kliknejo Mehikanci. ?Sokoljeoko,? krikne Me?anik ter se napenja, da bi ga siloma dosegel .

� Me?anik se hitro predomisli ne?emu drugemu . izgine skozi vrata, stoje?a ?e dolgo odprta. Njegov o?e mu je sledil bliskovito.

Trajalo je nekaj ?asa, preden so mo?je zopet mirno sedeli . Na to uzdigne besedo haziendero ,

pra?ajo? Sokoljeoko, kaj ga je dovelo v te kraje.

?Vojniki Koman?ev so bili na lovu. Naplenili so mnogo bivoljih ko?, za ktere ho?ejo, da imajo smodnika, svinca, pe?k, no?ev, odej, tobaka . . .?

Neki prisotni trgovec se hitro poka?e pa re?e, govornika prekiniv?i : "Kar potrebuje moj rde?i brat, vse to more dobiti pri meni. Vsega imam, kar mu srce poieli."

Takoj se dogovore, da se napatijo proti tabo

ri??u Koman?ev. Tudi haziendero se je pridru.iil. Jako mu je bilo drago, da je na?el Komaa?a itt i

njim morda ?e kakih dvajset vojnikov, s kterimi M bil skoro enako?teviien z Apa?i, ki so mu ltkrah lepih konjev.

Mo?je, ki se pred ?etrt ure ?e poznali uiso ,

o se hitro prijateljsko zdru?ili, pa sko?ili na konje, preganjat konjske tatove. Ko sta bila pu??avska roparja iz vida Sokol jegav.een, sklenila sta mahoma, da pojdeta k Apa?em.

"Driiva se kar severnozapadno, pa jih . dobiva, ali vsaj njih sledove," govori mlaj?i. ? nApa'?i so

smrtni sovra?niki Koman?em in prav zdaj so Apa?i zapleteni v boj z belimL Hvalo nama bodo vedeli, ?e jim pritirava plen, kakor je ta Sokoljeoko, ki ga ?rtijo in se ga boje, kakor nobenega drugi h sovra?nikov."

� --e) 14 L>--

Prideta kdo konjske ogradbe. Pripadala je ne preve? oddaij eni haziendi in prav v bli?ini so bili ljudje z delom oblo?eni . To pa teh dveh rogarjev nikakor ni motilo, ali prav majhno .

Korakala sta polagoma in polna uverjenja , kakor bi imela najbolj?o pravico na to, kar sta naraerjala izvesti, pa se dvigneta ?ez ograjo . *Na pol divji konji se umikajo rokam, ki jih grabijo ter od7 begavejo na drugi kraj. Ali mo?a uzameta odeje, vrieta, je konjem ?ez glavo in ko ?ivali osuple stoj?, sta ?e na konjih ter poska?eta ?ez ogradbo, hite?a dale? naprej.

Brez sedla, brez stremen, brez uzde drvit a naprej v ostrem diru, v smeru med ve?erom in polno?jo ter zadeneta, ko je ve?er nastal, na ?irokQsledove, na one, kterih sta iskala, kakor sta sodila po ?tevilu utisnjenih kopit.

?Za?gali bodo tabori?ni ogenj in potem jih lahko najdeva,? govori starej?i .

Njegova meritev se je uresni?ila. Kratkemu mraku je sledil hitro ve?er. Izgubljajo% sledove, opazita v daljini majhino svetlo to?ko, pove?avajo?o se v gore?o grmado v tabori??u Apa?ev.

Smatrajo?a se prijateljema Apa?ev, ne?eta se priplaziti, ampak naravnost ja?eta proti taboru. Krik stra?e se ?uje pred njima in takoj na tQ nastaue mnogoglasno rjutje, prihajajo?e iz ?rel vseh

Indij snov, hipoma ustav?ih, pripravljenih sprejet i bliialca.

Me?anik sko?i s konja, vsega znojnega in kam de?ega se, ter stopi brezst?a?no v sredo med-nje .

"Kje je vodja mojih rde?ih bratov? "

"EI-lVlestizo!" ?uje se na okrog.

� ---e> 15 ,zc>--

Vsi so poznali strahovitega mo?a. Vedeli so, da vsakrat prinese "dela", kader jih poi??e ter so bili, ?eljni sli?ati, kaj ga je danes privleklo do njih.

Nekdo izmed Apa?ev stopi preden. Ni nosil, orlovih peres, znamenje glavarsko, a ni bilo teil

presoditi, da ima potrebne sposobnosti, zapovedovat i oddelku hrabrih .

?Apa?ev vojnikom ,Mo?nihrast' poveljuje,? re&epristopli.

Pa res je stal ta divjak v ?are?ej svetlosti tabori?nega ognja tako visoko, tako ?iroko, tak o ?vrsto, kakor gr?avo deblo drevesa, kterega ne m?rejo premekniti s svojega mesta zgolj ?love?ke mo?il

"H kteremu glaVarju spadajo moji bratje ?" ??rnoti? je izposlal svoje vojnike, da gred? pa konje bledoli?nikov.?

?Storni so, kar jim je zapovedal," odgovori Me?anik. ? "Devetnajst krepkih ?ivalij so se domogli. Toda bledoli?niki hit? za njimi z lasovi, pu?kami, no?i, da konje otm? ."

Pripovedal jim je tudi dog?jaj s Sokoljevim

o?esom ter se jim ponudil, da jih pripelje na sled

"Moji bratje se morajo dr?ati malo na poldne, da jih ne sre?amo, da jim pridemo za hrbet. man?i so mo?ni trinajst glav."

Apa?ev je bilo vseli skupaj res petdeset mir kakor je bil v venti rekel Sokoljeoko. Mo'?nihrag je odlo?il ?estorico, ki naj ostanejo pono?i pri ogujul ?uvajo?i uropane konje, pa ?akati, da se vrne z ostalimi .

Zaja?ejo . Roparja se postavita na ?elo in hitro so izginili v temni no?i.

� -.ei> 16 -s>

V tem je Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso

inogli hitro napredovati, ker tetko obremenjen e mule trgov?eve so mogle le po?asno naprej . ? Haziendero je ve?krat posku?al pogovor za?eti s Kotan?"em, ali namera se mu je vselej opotekla na mol?e?nosti in zaprtosti malobesednega mo?a. Sokoljeoko je mislil, loko ?hitro in nenadno je na?el Me?anika in Rde?oro?nika in kako se bo ?e jutri z

4pa?i spoprijel.

Malo .pred mrakom jim poka?ejo pavoljnjaki , ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajali??e, in ko ?eta semkaj dosp?, najdejo dvajset Xomaneev, ki so bili z_lasovi privlekli ogromne za- Inote bivolovih ko?.

Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo : haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec ; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se ?e ogrevali pri drugem ognju.

Zdaj ni bilo ?asa delati kup?ij, ker se je bilo naglo stemnilo ; trgovanje so odlo?ili dragi dan. Preis'kali so prinegeno ?ivila, napravili obed, postavili potrebne stra?e, pa legli spat.

Solnce obzorja ?e ni rde?ilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska stra?a k spe?emu vodji ter ga rahlotno za rame potrese.

?Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo

dan pozdravljal rde?e no?e. ?

Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k

siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno 4urne . " Kaj je ?" vpra?a duknjenec, mane? si o?i. ?Boj se bli?a. Moji beli bratje naj odvr?ej o

spanec.?

� ?.ae. 17 L>--

Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki ?e le zdaj izvedb, kaj jih ?aka po mnenju Koman?evem.

Vodja se bli?a hazienderu .

? Rde?i mo?je se bodo bojevali z bledoli?niki , ter Apa?em vzeli obglavke . Kdo bodi poveljnik : moj beli brat ali Sokoljeoko ? ?

? Moj rde?i brat je izku?enej?i od mene ; on vodi zapovedni?tvo."

Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter stopi k trgovcu. "Ali ho?e moj brat, da ga Apa?i usmrt? ter mu uzamejo blago ?"

"Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi ! Ce pridejo, pobegnem, pa . .

Koman? pretrga besedo boje?niku s zapovednim mahaj ajem roke .

"Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti poi

no?i, da pavoljnih grmov ve? ne vidi ter ostani pri ko?ah, dokler se boj okon?a . "

Migne. Koman?i so privezali ko?e za l?sove ter odjezdili. Trgovec jim je po?asi sledil. Sokoljeoko je molal biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apa?i po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako odpravil ko?e in trgovca z njegovim blagom.

Ni ?e preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki ko?. Sokoljeoko je dal od sledov toliko namesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset ln.dijanov tak o med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidni?i uzreti ne mogel .

II. del . 2

� -er- 18 v--

Konjem so vsem nosnice zavezali, da bi pred

?asom ne postali izdajalci.

Sam se postavi tako, da je imel v preglednosti vse ju?no obzorje .

Globoka tihota vlada. Pavoljno grmovje miruje, poro?eno z jutranjo roso . Zdajci se poka?ejo na jugu ?rne pike, raztresene, ki se pove?ujejo ?imdalje se pribli?ujejo.

?Ugh !? pride globoko grleni glas iz ust Sokoljegao?esa, in skritniki so vedeli, da prihaja sovra?nik. V polkrogu prija?ejo Apa?i. Koman? je mogel zdaj dobro razlo?iti Me?anika in njegovega starega, ki sta jezdila prva, da sled ne izgubita. Ustavijo se nekaj streljajev pred grmovino, kako r na kratki posvet. Me?anik vzdigne pu?ko visoko v zrak, pa dirja naprej z razpu??enimi lasmi, s plapole?im pla??em. V divjem dirjanju hit? drugi za njim.

Polkro?na grmovina je imela proti poldnu precej ?iroko vrzel ; skozi to 'odprtino jezdijo Apa?i med pavoljnjake. Videti ni sovra?nika nobenega ; noben list se ne gane. Na tleh je bilo opaziti sledove dveh ognjev. Me?anik se okrene, da bi pepeli??e bolj e pregledal in ta okrenba mu re?i ?ivljenje. ? Strel se je bil zabliskal izmed vejevja in krogla, pri?ev?a iz sreberno obite pu?ke Sokoljegao?esa, ki bi ga bila gotovo podrla, ga je ranila na levem u?esu .

Apa?i za?en? grozansko tulitev, ki je bila pregla?ena s poki iz ve? ko dvajset pu?ek in s fr?anjem komar?kih pu??ic . V slede?em trenotku se ponovi pokanje med vejevjem in ?ibjem, kar na okrog, a skriti beli in divjaki planejo na konjske tatove .

Grozno bojevanje se razvije. Sokoljeoko j e spustil pu?ko, pograbil tomahavk . S tigrovskim

� -ei> 19 ?>

skokom se po?ene njegov konj v najgostej?i kup. 'Tenoma je zdrobil dva, tri Apa?e, da so pali a konj. Predseboj ima Mo?negahrasta.

Poprej je bil videl, ko je trajal posvet, da ta

na?eluje Apa?em .

" Apa? je tat. Krade konje. Ljubi pu??avsko razbojnike. Njegova ko?a bo visela na sedlu Koman?evem ."

?Koman?, ti pes, ti ?aba !? odgovarja nasprotnik vzdigniv?i tomahavk, ki pada tesno na mladen?evo glavo. Ta pa je udarec prestregel, udariv?i od zdolaj gori ter zadel pest Mo?negahrasta s toliko silo, da se je odprla, da se je sekira v zraku parkrat prevrtila in blizu Koman?a zasadila se v zemljo.

"Uff!" krikne Sokoljeoko, tomahavk se zabliska ter prileti sovra?niku v glavo do ramen . Ta hip se ?uti pograbljenega od zad ter s konja potegnjenega . -

Razbojnika sta zagledala vakvere, obrnila pu?ki, pa s kopiti se branila proti premo?i. Uvidela sta, da ne uspevata. Vakveri namre? so bili slu?ili v inehikanskih polkih, pa so jima presedali. Bojevanj e je grozno. Apa?ev je vedno manj. Roparja skleneta pobegniti . V mete?u zajahata ter izgineta .

Sokoljeoko sko?i zopet na konja. Kratki krik, kazaje v stepo, kjer sta uhajala Me?anik in Rde?oro?nik, pa so jo drvili za njima, kteri so ?e kaj mogli.

Roparja sta jo dr?ala proti kraju, kjer sta bila

sino? zadela na Apa?e in kjer so stali ?e danes uropani konji. To je slutil Sokoljeoko zato ju je hotel prehiteti ter stra?e svariti . Haziendero je imel

2*

� -.0 20 .e>-

svoje konje zopet dobiti na pregon roparskih ube?nikov je mislil Koman? ?ele v drugem redu.

Me?anik je v?asih nazaj pogledal . Prostor me d njim in med preganjalci je bil ?edalje manj?i te r je vedel le eno sredstvo uiti jim : to ? da je krenil od smeri, dr?e?e h konjem. To sredstvo se je obneslo. Sokoljeoko je hitel v smeri proti konjem, a razbojnika od todi pro? ter sta jo tako odnesla.

?estorica Apa?ev, ostav?ih za ?uvaje pri konjih, sedela je mol?e?a na tleh. Vsaki se je na tihem jezil, da mora tukaj po?akati, ko drugi slavito pod? sovra?nika . Da bi mogli njihovci biti tepeni in pobiti, to jim niti na pamet ni hodilo ter niso gledal i na obzorje .

Uropani in skrbno zvezani konji so se pasli blizu njih, a tako, da Apa?i niso mogli prosto gledati na iztok. Zatorej pa brezskrbni ?uvaji v diru prihajo?ih Koman?ev in vakverov niso prejopazili, dokler niso sli?ali kopitanja njih konj .

Hipoma sko?ijo na noge. Prvi pogled jim je

vse povedal. Odhit? k svojim ?ivalim, da bi zasedli

in pobegli, ali ? bilo je prepozno. Sokoljeoko, izme d

vseh prvi, se zakadi v sredo med-nje ter hipoma

prejezdi dva Apa?a, tretjega zadene tomahavk in

ko z levico grabi ?etrtega, posre?i se petemu na

konja sko?iti, a ?estega potol?e Encepez, ko je mg()

v stremen utikal .

Hipoma je bil Sokoljeoko razkonja, vihtel ob

glavnik, no?, in v treh minutah so mu ob sedlu

viseli obglavki ?tirih Apa?ev.

?U-u-u-ff!? glasi njegov zmagoviti krik . Njegovi mu priglasujejo in tudi vakveri so dajali glasove od sebe, izredno podobne indijanski radosti.

� ---.e' 21 ?>-

Haziendero stopi h Koman?u .

?Rde?i brat moj je izvr?il besedo svojo. Hvalim mu za to.?

Ko prisp? do pavoljnjakov, razvidi se, da so izgube velike. Ranjence je bilo treba obvezati in mrtve pokopati.

V tem pride kup?evalec. Ko?e so nazaj privlekli , v kratkem so bile zamenjane za mno?ino onih stvari, kterih je ?elel Modralisica.

Na to se razidejo beli od Indijancev, vra?ajo?i se v Tubak. Sokoljeoko re?e Indijancu : "Moj brat pojdi v tabor, in v ko?i 8okoljegao?esa obesi te oglavke." "Sokoljeoko tega ne bo sam storil?"

?Ne bo. Moji bratje prines? Modrilisici pred mete, dobljene za ko?e. Sokoljeoko pa mora hiteti za sledom Me?anika in Rde?oro?n.ika ter se ne povrne prej v svoj vigvam, dokler jima ni vzel oglavkov . Modralisica naj mu po?lje deset vojnikov, ki naj ?akajo ob Rde?i reki na Bivoljem otoku. Dobil je

bo, ko poj de mesec petkrat za solncem. Howgh Zajezdi, migne z roko, pa dirja za sledom pu

??avskih razbojnikov.

Saditev v travani .

Baraha in Oro?ej, ko sta bila izginila za vogal Indijanovega grobi??a, postojita ter se gledata neodlo?no .

?Sennor Oro?ej, menim, da sva jo odnesla prav hudim vragom.?

� ?.e? 22 .g>-

Oro?ej vr?e zamotane kodre nazaj ter popravlj a svoj pla?? v slikovite gube.

?Menim, da bi bilo najbolje, ko bi kar hitro od?la. Tem tigromorcem bi utegnilo priti na misel , da nisva potrebna na zemlji in potem bi ne bil o tako lahko malo pobrigati se za bonanso.?

" Tu govorite pa? pravo. Potem ka?e najbolj?e , da je ne udariva naravnost na tabori??e. Mogli bi se res domisliti, naju ?e kaj vpra?ati. "

"Kaj mislite storiti, don Baraha ? ? "Obrniva se v gore, pa tam ?akajva, da pet e odnes? ti grozotni lovci. "

"Ta misel je povse pametna . Meni se dozdeva ,

da bonanse ne bodo mogli do ?ista izprazniti in ?e primerne prilo?nosti po?akava, moreva dobiti vendar ?e toliko zlata, da bodeva mogla odpravi hrbe t obrniti. "

?Pojdite, sennor Oro?ej . Vi ste razumen gambusino (zlatoiskalec) in prav lahko je domnevati, d a utegneva najti v tem kraju ?e drugo bonanso. Mislite na razpoko v skali, v kteri ste videli petnajst odstotkov zlata. ?

" Za to razpoko ne ve nih?e razun naju dveh .

Ko bi res bonanso do tal izpraznili, ostane nam a

ta razpoka, v kteri moreva dobiti ogromnega bo

gastva, ?e je tako globoka, kakor sodim. "

Stopata med piramido in med viso?ino, s kter e

so trije lovci opazovali grobovje, tja proti gorami .

Jarek ni bil tako strman, kakor se je od dale?

videlo in ko prideta na vrh, opazita, da vodi iz

hojena pot gori po skali, in na drugem kraj u

zopet dolu .

� -.3> 23

Korakata naprej, pa vidita, da je s tega mesta pregledati mo?i vso piramido, in razun ju?ne strani , ves njen okoli?.

Zdaj po?i strel ? na to drugi. Baraha in Oro?ej se skrijeta za grmovje, pa gledata proti piramidi. Opu??ena je bila od treh lovcev, a dale? za njo sta videla Pepota nad don Estevanom na tleh le?ati, in Fabija boriti se z Diazem .

"Vidite, sena or Baraka? In vi ste hoteli be?ati! Tam te?e ?e tudi velikan, kakor bi bil Golijat." " Sre?a, da sva jim u?la. A ?ujte ! Kaj ni sli?ati, kakor bi nekdo prihajal od druge strani ?"

Res so se bli?ali stopaj i, tako glasni, da jih niti slap ni pre?umeval.

Plahosr?na mo?aka zaskrbljeno pogledujeta, kj e bi dobila zavetja. Malo nazaj sta bili skali, druga na drugo nagnjeni . To je bilo edino skrivali??e tukaj. Mo?akarja se hitro umakneta vanj .

Ko sta bila v nevidnosti, pride oni, ki je

prouzro?al ?um ; pokazav?i se izza ovinka, stoji ? Ku?ilo.

Zdaj gleda tja dolu, v zlatovi??e. Vidi, kako se trije lovci z Estevanom in Diazorn vra?ajo k bonansi ter izusti krik prestra?enja. Naj prvo se je vpra?al, kaj je to trojico semkaj privelo . Kaj je bil Tiburcio res sovedec bonanse? in ?el za odpravo. da jim jo preotme? Ali se morda zadr?uje tu, da bi se ma??eval nad don Estevanom? Moral je vedeti, pri ?em je ; zato sklene, dolu se spustiti, pa razgovor petorice poslu?ati, peterih mg na kterih je izpoznal, da se pripravljajo na dalj?e razpravljanje.

� --.ee 24 4>---

Poprej je moral pa ?e nekaj storiti.

Ne dale? od njega je rastel hrast iz skale , prav tam, pod kterim je bila zlata gru?a. Uveriti se je moral, da-li je mogo?e, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu .

Tako je le?al nekaj minut, na to se nazaj po? rine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo

gru?o izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in dr?i? In pa ? ni-li ta gru?a tako te?ka, da se laso pretrga pod dvojno te?o?

Zami?ljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, cla ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela . Na, za to je bilo ?asa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslu?uje razpravo onih peterih mo?, vr?e?o se med piramido in grobom .

Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, cla-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker s o bili mo?je na nasprotni strani.

"Je-li ste videli, sennor Baraha?" pra?a Oro?ej , ko se je bil Ku?ilo odstranil.

"S hrasta dolu je moral nekaj prav va?nega opazovati . "

"Morava tja, da vidiva. "

Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj le?eta, stegneta glavi, pa gledata.

Dolgo je trpelo, preden se kteri zgane. Oba sta uzrla zlato gru?o, obema je ti??ala kri v glavo, oba sta ?utila napete ?ile, nobeden ni gru?e drugem u privo??il, vsaki jo je hotel sam imeti, vso, obariva

� ?e). 25

sta natihoma naklepala, kako bi se iznebila ? druga.

?Sennor Baraha,? povzame Oro?ej, "jaz imam dobro misel. Jaz sem uverjen, da lovci ved? za bonanso . "

"Kako pridete do take misli, ki je te?k o dokazati?? " ?Odeje s zlatom ob?ite Iei? ?e pri konjih . To

bodo opazili, pa bodo pra?ali po nahajali??u rude. ? ?S tem pa ?e ni re?eno, da bonanso res ?e poznajo.?

"Saj so poslu?ali, ko smo zlato gori nosili ."

"Res je! Ni dvojiti, da poznajo bonanso. A va?a dobra misel, pa to, kako se to ujema? "

"Prav dobro ! Don Estevana bodo izpihali, zlato uzeli, nama pa ne bodo niti zrna pustili . "

" Morda je najbolje, da po?akava, kaj bo."

?Tudi jaz sem izprva tako mislil ; ali zdaj

uvidevam, da je bolje, ?e jim braniva rogoviliti p o zlatovi??u.?

" Kaj bi bilo po?enjati? "

?Gru?o bova takoj vzdignila, skupaj, 'obadva .?

?To M bilo res najbolje, kar moreva storiti.

?lovek ne more predvideti, kaj prinese bodo?a ura, in zato najlep?e ka?e, da jo imava zagotovljeno, to kepo .?

"Eden izmed naju mora dolu . " "Eden! Pa kteri ? " "Jaz, kaj pa ! " "Ne, jaz pojdem." V svoji blaznosti nobeden ni mislil na pogibel ;


zav?rovan je bil vsaki le v to, kako bi zlato gru? o

dobil v svoje pesti.

� -o 26

"Zakaj pa vi ? "

"Ali pa vi, zakaj ?"

"Ker sem laglji od vas, pa bi me tudi laglj e dr?ali."

"Prav narobe! Poglejte, da sem suh kakor izpovedni listek."

Baraha jame strmeti predse. Obli?je se mu preobra?uje, ?esar Oro?ej ni opazil.

?E, pa dobro, sennor Oro?ej. In da vidite, kako nesebi?no vam prepu??am pravico, ho?em popustiti. Dajte sem va? laso! Zvezala ga bova z mojim, da bo trdnej?e dr?alo, to vezilo.?

Lasova se zve?eta. Pivi konec se pritrdi za hrast, drugi z vejevjem previdi. Taki sede? zavzame

Oro?ej, ki se spu??a dolu, z no?em med zobmi .

"Dosti !" zavpije zdolaj dolgi mandolinar Oro?ej , prispev?i do zlate kepe. Baraha pritrdi lasove za hrast, pa strmi v prepad, kjer se Oro?ej napenja, da bi zlato gru?o izlo?il iz kamenja.

"Kaj pojde?" "Pojde, a po?asu . " Preteklo je ?etert ure. Kos za kosom je padal


od skale. Oro?ej je deloval s tako ?elj ovitostj o in napornostjo, da so um curele debele srage potu po ?elu in po licih. Naposled glasno krikne veselja. "Je gotovo?" pra?a Baraba, tope? se nestrpljivosti.

"Je, hvala moji pameti."

"Ali jo morete dr?ati ?"

"Neznansko je te?ka."

"Za bo?jo voljo in vseh svetnikov, ne dajte,

da vam izmakne ." "Ne bo. Ali ? vlecite, hitro, vlecite ! dolgo j e dr?ati ne morem.",

� 27 t>-

Baraba je vlekel in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na no?, ki si ga je bil pripravil in pa na kraj, kjer se je imel Oro?ej prikazati.

Poka?e se glava Oro?ejeva.

"Vraga! To je te?a! Vlecite, sennor Baraha 7 vlecite!"

Odlo?ite, don Oro?ej, odlo?ite! Potem imat e proste roke, ter se izpro?ite na rob, na trdo zemljo.

To je gambusino sam videl. Zlato gru?o porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi sko?il na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraba no?.

"Hodi dolu, ti lopov !"

S ?vrstim potegi jajem je prerezal oba lasova 7 toda malo prekasno. Oro?ej je bil videl njegov kretaj? pa je v blaznovitem strahu segel po gru?i zlata. Kepa te?ke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne stra?ni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko stra?nej?i od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Ku?ilo izglasil. Gambusino? izgine v temnem ponoru . A kepa je pala na mole?i rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni sko?ila v pene?o vodo, da je po?evno lete?a zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo .

"Santa Madonna! Kaj sem pa u?inil ?" kli?e-

Baraba. ? "Zlato je pro?, nepovratno ! 0 bedak !"

Skloni se ?ez prepad, gleda s pomrklim o?eso m

v globo?ino. Ni mogel druga?i misliti, kakor da jes

gru?a z Oro?ejem vred pala v vodeno globanjo.

"O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj nisem

bil mogel ?akati, da bi bila kepa povse na trdnem, in ?e le potem tega Oro?eja poslati v kopel ."

� --ei> 28 -e>--

Zmeraj ?e je izbuljeval o?i tja v globino. N i Inogel o?i obrniti od jame, v ktero se je prestrmil o neizmerno bogastvo, bogastvo, zaradi kterega si je vest obte?il z umorstvom .

V tem pride dolga postava izza vogla piramide . Bil je Kanad?an. Pogledal je gori in vkljub da- Ijavi je izpoznal Baraho .

"Hola hoj, sennor Baraha Kaj po?enjate ?e v teh hribih? Delajte, da se nosite odtodi, ?e ne vam pu?ko poka?em pot. "

Glava poklicanega se umakne, pa se v par trenotkih zopet pomoli .

?Hm, hm,? gondra Rdoles, "to je bil udarec ali padec, ka-li,'kakor bi bila pe?ina v zemljo tresnila . Moralo je kaj izredno te?kega od zgoraj dolu prileteti. Ah, kaj pa je to ?"

Na polovici strmega skalovja so bile rege, v kterih je priroda vzdr?avala snopi?e bilja in na enem takem ?opu je visela polovica prerezanega lasa s popre?nim sedalom od vej narejenim.

?Dva lasova ? potem sta bila dva, drugi j e drugega dolu spu??al. Ali sta prerezana ali pretrgana? Kar gotovo je prvo, ker dva larjata se ne pretrgata pod nobeno te?o. Baraha je ?e zgoraj in drugi ni mogel biti ko oni dolgolasni ?lovek, ki ga nazivljejo Oro?ej, ki je smrtni krik iz du?e pognal.

Kaj pa je imel opraviti na tej strmini ??

Stopi bli?ej, na kraj tonvi, v ktero je padal slap. Pobere nekaj kremenja, ki ga je bil Oro?ej izlu??eval in ki je semkaj padalo.

Ko to kremenino tako zbira in ogleduje, obrn e oko tja gori, pa se mu poka?e izdolbina v steni.

� -3. 29 L>

"Pa res, tam gori je luknja! Gambusino je tamkaj vrtal, nekaj izlomil, kar je bilo notri. Kaj neki bi moglo biti? Gotovo kaj vrednega, sicer so

noben ?lovek ne spu??a nad tako globo?ino, Morda zlato ! "

Pri vodi preiskuje tla . Tu so tla kakor razgrabljena.

"Vse ka?e na luknjo. In res je prav globoka nad ktero se je zemlja zaprla . ?lovek tega ni razpraskal, saj ni videti no?nega sledu."

Potegne no?, pa raz?iri udrtino .

" Zlato, samo ?isto suho zlato, kakor ga ?e ni videlo ?love?ko oko, ta gru?a je ti?ala gori sredi stene ; jasno mi je zdaj vse, in pa zakaj je bil krik,"

Odstranil je vso prst njegovim mo?em se gru?a, ni ustavljala. Lehkotno jo dvigne, opere, zadene na ramo .

0 moj Fabij, moj sin, prina?am ti dar, dar, kakor ga niti veliki Mogul imel med svojimi zakladi "

Baraka svojega stali??a niti za hip ni premenilw Gledal je vse po?etje Kanad?anovo. Vse kite in ?ile so mu bile napete. In ko je videl te?ko zlato kepo iz zemlje vzdignjeno, izsili se mu iz hrope?ih prsi nerazlo?en krik divjote,

Kaj mu je bilo storiti? Roka mu sega po pu?ki ; nastavi, pomeri, da bi ustrelil lovca, toda roka se mu trese divje razburjenosti in kri mu glasno tol?e po ?ilah zlata tako ali tako ne dobi? nazaj, in s pokom se spravi? v novo nevarnost ? po takem preudarku odlo?i oro?je .

"Oprezoval bodem pa gledal, kaj bodo po?eli, potem bom videl, kaj imam storiti ."

� 30 43>-

Ustane, vzev?i seboj tudi Oro?ejevo pu?ko. Fride v votlino, kjer je stal ?e Ku?ilov konj privezan. Gre na vi?avo, od koder je mogel pregledat i ves prostor med piramido in zlatovi??em.

Tako je sedel dolgo dolgo, skrit za grmovjem , ter gledal dolu na kraj, kjer so se razvijale stvari , ki so zajemale vso njegovo paznost, in pri kterih so mu jeli naposled Iasje sr?eti.

Popoldne prejde . Mrak se naredi. Ustane, globoko vzdihniv?i.

"Zopet je skrito vse! Preno?evali bodo na piramidi. Kdor tem mo?em v roke pade, onemu ni re?itve. Kaj mi je delati? No?i se . Ali tukaj ostanem, pa jih spe?e napadem? Ne. Eden bo vedno bdel. Ne ostaja mi drugega, kakor v tabor jezditi, v temi zlatoiskalce pripeljati, da jim ubranimo, zjutraj Innanso izprazniti in s zakladi se oddaljiti.

Gre k votlini ter zajaha konja. Nemogo? mem o piramide, mora jo obiti v velikem ovinku. ?e jezdi po tej dolini, mogel bi priti, ?etudi v tmici, vun na piano.

Konj ni mogel spretno stopati zavoljo kamenja ,

pokrivajo?ega pot ?ele, ko je imel vi?ine za seboj , xnogel ga je prisiliti na hitrej?i korak.

V tem je pretekla dobra ura. Popolna temota je pokrivala kraj . Posamne zvezde so svetile na nebu. Zdajci se ustavi ?ival ?ehot? . Sli?al je bil pokanje, prihajajo?e od tabori??a.

"Kaj je to? Je-li smo zopet napadeni od divjakov? zdaj, ko jim manjka zapovednika? Tedaj s o beli izgubljeni! "

Skoro tresel se je strahu, vendar je konja ostrognil na hitrico. Ni mu bilo do tega, da bi se

� 31

udeleieval boja, ampak je delal po nekem trenotnem nagnotju, ktero si ni mogel pojasniti. ? Tako je prekopital precej pota, kar se mu ?ival spla?i ter v stran odsko?i. Neka postava se je pred njim vzpokon?ila.

?Kdo je tukaj ?? glasi se mu nasproti.

Poznal je ta glas, kterega zvok mu dal pogumnosti .

"Jaz, sennor Diaz ! "

"A? Baraha? Kje je Oro?ej ? "

?Ne vem . Lo?ila sva se bila. ?

"Pa jaz vem, kje ga imate, in pozneje bomo besedo govorili o tem. Odkodi pa imate Ku?eilovega

belca?"

"V votlini sem ga na?el, kjer ga je bil skril. "

"To je ugodno naklu:?je! ? Tabori??e je napadeno : na?im moramo hiteti na pomo?. Naprej, sennor Baraha! "

Diaz sko?i za Barahom na konja ter vzam e morilcu vajeti iz rok. Ostroge pritisne v ?ival, da jo je primoral v najhitrej?i tek. Ukljub dvojni ?love?ki te?i in temoti sta jahala v diru.

?A? pa dva karabina imate ?? vpra?a Diaz v je?i. ? "Eden je pa? Oro?ejev, ki ste ga v globo?ino poslali, zavoljo kosa zlatu. ? Sennor Baraha, zdaj sem jaz na?elnik odpravi, in po boju se domenimo bolj natanko. "

Morilec ni odgovoril ni?esar. Strah mu je stiskal prsi, da se bo meril z Indijanci in pa od tako dolge in naporne in mu?ne je?e, ktero je mogel izdr?ati le ?lovek od Diazove ustrojenosti. Barako je pretiskala samo ena misel : kako bi se odtegnil boja ter u?el kazni.

� --<P, 32 .E>--

Streli so bili razlo?ni?i od minute do minute. Najprej so prihajali kakor z enega kraja, a potem kakor bi se bili poraztresli po ravnici.

" Tristo takih ! Rde?niki so zraogli ; zdaj preganjajo begajo?e bele. Naprej, hitro naprej ! "

Konj je bil prisiljen napeti vse mo?i ; tabor j e bil oddaljen le ?e deset minut. Sre?ujeta posamne temne postave, bore?e se ?ete, levo in desno . Tu pa tam se je razlegal smrtni krik zabodenega Mehikanca, a med tem so divjaki neprenehoma vzdr?avali dale? glase?o se talitev, in tukaj, prav pred njima, borila se je postava belega z najmanj osmimi Indijanci. Razbit je bil.

"Dolu s konja," kli?e Diaz .

Baraha zdr?i dolu, mene?, da bo takoj pobegnil, ali toliko, da se je zemlje doteknil, je bil ?e prijet od dveh rde?nikov, na tla vr?en, z Lasom povezan, ujet.

Diaz je bil osvoboden, kazen dajati temu

?love?etu.

Ko se je ?util Diaz samega na konju, zavihra med rde?nike. Tega vstreli, onega pojezdi in s pu?kinim kopitom podira sovra?nike na levi in desni.

Divje tulenje se razlega okolu njega, privab

ljajo?e novih sovra?nikov . Videl se je obkoljenega . Okolu in okolu je odmeval zmagoznani krik rde?oko?nikov in tabor je le?al v ? grozni tetini. Izgubljeno je bilo vse, vse, ostajal mu je le ?e beg. Pritisne pu?ko, dvigne konja, ostrogne, da zarezgeta ter sko?i ?ez oblegalce. Divje kri?anje se vzdigne za njim. ravnini, v temi je bil varen.

Jezdil je dolgo, da je bil povse brez skrbi. Pri nekih hrastih se ustavi, prive?e konja, le?e na zemljo,

odpo?it si od do?ivljajev dana?njega (In?.

� 33 -c,--

Za njim proti tabori??u, rde?ilo se je nebo . Velik svetal plamen se je vzdigal kakor na zemljo privezani meteor. Njegova svetloba se je ?irila po stepi, plapolaje, a Diaza ni obsvetila, on je bil ves v temoti .

.

Dana?nji dan je bil prinesel toliko izrednega, da je cel? mg kakor Diaz, precej potreboval, notranje se umiriti in mirno presojevati. ? Tu se je Diazu zazdelo, da sli?i ?um prihajajo?ih stopajev. Ne dale? od njega se ustavijo koraki ter ?uje gibanja kakor od ?loveka, sedajo?ega na zemljo. Vedeti je moral, kdo da je. Vsekako beli, ker edini Indijanec bi se gotovo ne bil odlo?il od svojih zmagovitih rojakov, pa ?el po?ivat v samotno pu??avo.

Previdno legne Diaz na tla, leze previdno proti kraju, kjer je tujec sedel. Priplaziv?i se do temne postave, ni vedel, koga ima pred seboj. Tujec je nosil odejo okolu ?ivota ovito, imel lase povite v ?injon in po?ez peresni ?op, kakor ga imajo papagovski Indijanci .

?Pa dolgo traja,? izpregovori tujec . "Moral bodem ?akati."

?Beli je in pa dr?avljanec,? odgovarja si Diaz, ki je po jeziku takoj poznal, koga ima pred seboj . " Nosi ?vrsti no? in pa pu?ko, za ktero bi stavil, da ni slab strelec. ?emu pa se preobla?i kot rde?oko?nik? "

Indijanomorec je le?al tako blizu tujca, da bi ga bil lahko z roko dosegel. Ko bi bil Diaz vedel, da je Rde?oro?nik, zloglasni ropar travanski, gotovo bi ne bil zdaj nekaj korakov mol?e in tiho nazaj lezel . Pa ga ni poznal, in zatoraj je sklenil, da bo natihoma po?akal daljnega razvoja .

II. del . � -4). 84 ?>-

V daljavi je gorelo ?e zmeraj plamenoma, da je bilo nebo vse rde?e. Indijanci so bili vozovno ogradbo zlatoiskov za?gali. Zdaj za?uje Diaz prihajanje ?love?kih stopinj, in ?vi?g, ki ga je Rde?oro?nik vrnil . Dva mo?a prideta, in za njima je stalo dvanajst Indijancev .

"Kaj je, stari? Nimamo ?asa gubiti."

"Kam menite, vitezi cenjeni ? "

"Proti Meglogorju."

"Kaj ho?emo tam? Je-li si gotov z glavarjem?"

?Naredil sem kratko. Obljubil sem mu ?ede sennor Avgustina Pene, pa oglavek Sokoljegao?es a takoj se napoti proti Bivoljezeru . ?

"In midva? "

?Greva proti Meglogorju, da vzdigneva zaklad, preden glavarju slediva.?

?Kakogen zaklad? ?

" Ta-le ?lovek tu, mehikanski capin, ki so ga hoteli rde?oko?niki ravnokar mu?iti, obljubil mi je, ko pridem blizu, ?e ga re?im, pokazati mi silno bogato bonanso . ?rnoti? ga je izmenil za Sokoljeoko , in jaz sem vzel sabo dvanajstorico Indijancev, da ne bom v zadregi . "

Baraha ? ta je bil oni capin mehikanski ? ni razumel ni? angle?ki, sicer bi ne bil preve? ponosen na dani naslov .

"Zdaj pa naprej, da vidimo, je-li zlatoviA?e res tako neznanski bogato, kakor je pripovedoval."

Me?anik ? ta je bil tu govornik ? je stopal z Rde?oro?nikom pa Barahorn naprej, Indijanci pa eden za drugim, kakor jim je navada.

Diaz ustane od tal.

� --<1). 35 L>

"Kolika sre?a, da se ti malopridne?i niso ustavili pri hrastu. Moj konj bi me bil izdal. Kdo sta ta dva mo?a, kterima ho?e ta izdajalec pokazati bonanso ? Izvr?ujeta nenavadno oblast nad rde?niki ! Don Avgustin Pena dakle ima biti napaden! Nevtegoma moram na Bilvoljezero, da ga svarim . In popred pojezdim v Zlato dolino, da pou?im Tiburcija, mladega grofa de Mediana, in njegova lovca. Ukljub ovinku, ki ga moram storiti, da me ne vidijo, dospem v dolino pred divjaki, in tako pridem o pravem ?asu, da opozorim prijatelje na prete?o jim nevarnost."

Diaz odve?e konja, zasede ter odjaha. Med tem so se v Zlati dolini odigrali nekteri prav resni prizori.

Ko sta videla don Estevan pa Diaz, da sta dana v roke trem lovcem, ?la sta za njim do mesta, kjer so le?ali ustreljeni konji, med Zlato dolino in piramido.

Fabij je stal pred trenotkom, ki je bil pripraven, da odkrije velike skrivnosti iz njegoveg a ?ivljenja.

Diaz je ?util neko razdvojenost v svojem notranjem, ktere ni mogel izravnati. ?udovito je bil motril spretnost, opreznost, ?vrstobo, s ktero se j e don Estevanu de Are?'iza posre?ilo, da je brzdal tolpo divjih silovitih slepolovcev ter jo premeril v dobro oboro?eno in ?e precej ustrahovano ?eto. ?islal je svojega na?elnika, ter je bil vajen doslej, izkazovati mu pokor??ino. In zdaj je sli?al to?bo Pepota Dormiljona in Fabij a, in izpovedbe Ku?ilove

3

� 36 ?>

so bile povsem sposobne, da ga prepri?ajo, kako so obdol?itve res osnovane.

Pepo, biv?i stra?nik, je videl izpolnjeno si najtoplejgo ?eljo : grofa de Mediana dobiti v svoje krepovite pesti. O?ivljalo je raz-stra?nika ma??evito ?ustvo, da mo?u po pravici povrne, ker ga je bil storil ?etudi neradovoljnega dele?nika umorstva.

G-led6 Rdolesa je omeniti, da je v tem trenotku

?util samo ljubezen do Fabija in pa resnoto pu??avske soditve, kteri je imel prisostovati . Sin mu je stal ta hip pred ?elj enim odkritjem, v globok o temo preteklosti zavitim in Rdoles je bil voljan pojasnitev podpirati .

Pepo je bil prvi, ki je vzel besedo.

?Storite, da za?nemo, don Fabijan ! Vse je tu, kar je treba za soditev in ne moremo trditi, da ostanemo dolgo nemotjeni . ?

Nagovorjeni pritrdi, ter se obrne k don Estevorm. ?Sli?ali ste sennor, kaj je pri nas sklenjeneg a nad vami.?

Are?iza vzpogieda mrklo.

"Ne poznam nikogar, ki bi imel pravico, meni sodbo delati. Kdor ima prito?bo, obrni se na gosposko. Jaz nobenega ne priznavam sodnikom, ki j e

pobegel iz de?ele, hote? oditi prisojeni mu kazni !"

V Pepotovih o?eh se zabliska .

?Ali je bila pravi?na ? Ako to menite, potem

vzdignem jaz svoje roke ter vas zabijem v zemlj o

kakor ?akala, oku?ujo?ega zrak.? ?Za?enjajmo, prijatelji !? ?Res, dajmo,? poudarja Fabij . ?Ho?ete vi

sestaviti sodstvo, o?e moj ??

� --e- 37 v.

" Mahoma ! Kdo je to?nik ?"

" Jaz pa Fabij," odgovori Pepo.

?Torej stopita na stran, ker ne moreta biti sodnika.? "To vi prevzamete, o?e. " "Ne, sin moj, tega ne morem, ker moja ljubezen

do tebe bi me mogla dovesti na krivi?ni izrek. Imamo le enega tu, ki more to slu?bo opravljati."

Obrne se na Diaza. ?Sennor Diaz, kakor upati, izkazali nam bot e


?ast, da preuzamete predsedstvo. ?

?llvala vam ! Ali mi prisojate voljo, da razsojujem gied? onega, ki je moj zapovednik in kterega sem hotel ?e pred malo ?asa osvoboditi ? ?

"In vendar bote na-s? vzeli to breme. Jaz moram prevzeti slu?bo ?uvaja in vi poznate navado savane predobro, da ne bi vedeli, kako dol?nost vsakemu lovcu, da se potegne za pravi?no stvar. S svojo odklonitbo bi nas samo raz?alili. "

" Bodi, ho?em vam biti za voljo ! Vendar prosim, takoj za?eti, ker se nahajamo v krajini mo?, kterim bo veselo zabavanje, ?e bodo na?o sejo prekinili s kroglami in pu?cicami. "

"Potem dovolite, da po stari navadi obri?em prostore." Rdoles odka?e Diazu, kot edinemu pravico ima

jo?emu ? sesti, sedlo ustreljenega konja, Temu nasproti za?rta z nabojnikom krog.

"Tu je va?e mesto, don Estevan . Upam, da to

?rte ne prestopite, ker nasledek tega prestopka bi bil ta trenotek ? krogla."

� --e. 38

Na levi in desni Diazu se postavita Fabij in Pepo, tako so tvorile te ?tiri osebe kraje ?veterokota ali konce kri?a. Zunaj te ob?rtbe je stal Kanad?an kot ?uvaj reda in stra?ar varnosti.

Diaz izvle?e no? ter ga zasadi v zemljo.

?Sennores, soditev se pri?enja. Trpi tako dolgo, dokler je klina skrita v prsti, v znak, da ne vlada sila in premo?, nego pravi?nost. Kdo ima to?bo ??

"Jaz, Pepo Dormiljon, kakor se mi ime glasi ." "Pa jaz, Tiburcio Areljanos, kakor so mi doslej govorili."

" To sunita svoja no?a v tla. Zadeni vaju smrt, tako ostra in ?rtovita, kakor vajuni rezili, ako mislita krivi?no. "

Storita po velevniku stare posve?ene navade v savani.

"Pepo Dormiljon, koga to?ite ? "Toiim tega don Estevana de Are?iza, ki se za pravo zove grof de Mediana, ter se sam naslavlja vojvoda Medinski . "

?Kako se glasi va?a to?ba ? " " To?im ga treh zlo?'inov : prvi? umora, drugi ? detoropa in tretji? zlorabe oblasti v kaznovanje nedol?nega." " Don Estevan de Are?iza, je-l' priznavate, da ste grof Antonio de Mediana ? "

sem," odvrne ponosito . "Priznavate-li, da ima ta Pepo Dormiljon pravico to?iti vas ? "

" Ne priznavam ni?esar in nikogar, tudi vam ne prava, mene preslu?avati ter ne bom odgovarjal , razun ?e se mi bo zljubilo."

� --ee 39 -a>-

"Vi imate svojo voljo, grof Antonio ali zakon savane se glasi : Kdor zanikava, izrazuje s svojim molkom, da je kriv, in da se mu je vse dokazalo. To dobro pomislite! V travani, v stepi ne velja naslov, imenitno imenstvo, ampak le, kolikor si moia.

Kdor ne?e pasti, mora znati, kako se mu je braniti,

? Pepo Dormilj on, govorite ! " "To?enec je umoril soprogo svojega brata, grofico donno Luiso de Mediana v gradu Elan?ovskem." ?Pepo Dormiljon, izvadite dokaze ! ?

"Dokazi so v povedbi, ki vam jo dadem ."

Dormiljon pripoveduje svoje do?ivljaje v onej

no?i v Elan?ovih . Diaz ni mogel druga?i, kakor da se je ?util popolno uverjenega o krivdi grofovej . ?Don Are?iza, ob?alujem, da moram vse verjeti, kar je pripovedal ta sennor.?

"Mislite, kakor ho?ete. Na podlagi gole meritve pa se ne sme nih?e obsojati. Povedba ?e ni dokaz . Dovedite pri? !"

"Zakon savane ne tirja pri? za vsaki slu?aj. Prepri?anje zadostuje, da se izre?e razsodilo . Pozivam vas, povejte naravnost, je-li ste u?inili umorstvo ali ne !"

Preponosen je bil dati izjavo, izjaviti pripoznanje, ali pa izre?i la?, ki bi ga morda ne bila mogla re?iti .

"Va?e mol?anje se jemlje kot potrjenje. Vam se je dokazalo : umorstvo in detoropstvo . Kam je otrok pre?el ? "

"Va?a vpra?anja so odve?. Ne morem vam dati n obenega pojasnila ."

?G-ovorite dalje, sennor Pepo !?

� 40 -v.

Dormiljon razkazuje svojo obsoditev in svojo pobeglost .

Diaz se obrne k Are?izi.

"Je-1i pripoznavate to, kar ste sli?ali ? "

Vpra?anec je volil mol?ati.

"Va? molk nam zadostuje! Don. Estevan, jaz sem vam izkazoval nenavadno ?islanje in mnogo bi dal za to, da bi vas videl nekrivega ; va?e dr?anje pa ni mo?ato, kteri zaslu?i trajno so?ustvovanje.`

?Ohranite vase ?o?ustvo, Diaz. Vojvoda Modinski izsmehuje vase to?be, tudi, ko bi ga stale ?ivljenje.?

?Sennor, re?eno vam je ?e bilo, da vojvoda v travani ni? ne velja. V tem trenotku vi niste drugega ko zgolj zato?enec, in, ako ne uspete, da bi se opravi?ili pu??ajte vsako misel na re?itev ! ? Imate

?e kaj dodati va?i to?bi, sennor Dormiljon??

" Ne, gotov sem. Kakor je prirodno, . upam , da trojno zlo?instvo, na ktero postavlja pravica sa- vane trikrat smrt, doleti najostrej?a kazen."

" Zdaj vi . sennor Tiburcio . ?esa dol?ite toienca?"

"Da je umoril svojo sorodnico, da je uropal ?lahtnika, da je posku?al mene umoriti. O prvih dvoje zlo?instev je bilo ?e govorjenje, trebam govoriti le o tretjem. "

Razpravljal je o napadu na vrtu. Ilaziende del Venado, o zasedbi v gozdu ter o obna?anju don Estevana na bregu Salta de Agua.

?Sennor Are?iza, kaj velite na take besede?? ?Pri?e!? glasi se kratki odgovor. Grofov ponos je bil narejen, izklu?eval je po?tenost. ?Vi morete to tirjatev izgovoriti, vedo?, da je Ku?ilo pobegnil ; vendar pa pri?a ni brezpogojno

� --e- 41 -(f>

potrebna, kajti jaz vas vpra?am, j e-li se umorstva krivega priznavate ? "

Zopet mol?i vpra?anec.

"Potem priznate svoje dejanje, in to moremo ? "

Obstane sredi stavka . Izza piramide se je sli?al grozni krik, ki je preglasil ?umenje vodopada, in potem neko butanje, kakor bi nekaj te?kega padalo iz viso?ine v globo?ino .

"1aj je to ?" poizveduje Pepo.

??lovek, kteremu se je nesre?a pripetila ; moramo takoj pogledati, kaj tam . . . ?

" Stojte !" prekine ga Kanad?an ; "vi ne smete zapu??ati svojega mesta brez potrebe. Jaz pojdem preiskat, kaj je. "

Kanad?an hitro izgine za Indijanovem grobi??em . Ostali so ?akali brezbesedno, da se vrne, kar se zgodi po preteku dalj ?asa. Prinesel je na rami te?ko kepo zlata, po Oro?eju izlu??eno iz stene. Uzame gru?o, pa jo dene Fabiju pred noge.

"Zlato !" klikne Fabij, ogledujo? velikanski kos dragocene rude.

"Santa Laureta," oglasi se Pepo ; "ko bi se me bil dr?al ta gumb, ko sem na dr?avne tro?ke stradal kje si ga na?el, Rdoles? "

"Kje ste dobili to gru?o, moj o?e ?" izveduje Fabij .

"Tam zad, na kraju ponora, v kteri voda pada. Baraha je kriv, da sem na?el ta ?ok. Kepa je rasla za slapom v skali. Oro?eja je spu??al Baraka po lasu navzdol, pa je bil spu??eni Oro?ej na?el smrt v globini.

Pepo dvigne oko nehot? proti kraju piramid e ter ?epne tovari?u : "Tam gori okolu groba se dr?i

Ku?ilo."

� --et 42

?Ku?ilo? Morilec, . ki ga trebamo? Je-li si ga prav videl? Tega moramo imeti ! Ti pojdi ob levejstrani grobi??a ter plezaj od zad navzgor ; hotel bo pobegniti, a jaz ga prestre?em na desni .?

Pepo prime svojo pu?ko, ra jo mahne v naznanjeni smeri okolu piramide. Pride in priplazi na vrh grobi??a, a ? ne najde nikogar. Kar hitro je bil zopet zdolaj, pa stopi h Kanad?anu :

?Dolu jo je popihal . Na levi je ni mogel odnesti, sicer bi ga bil opazil. ? "Na desni tudi ne, sicer bi bil meni v roke priletel. Moral jo je pobrisati s severne strani. Po

glejva, ?e mu je najti sled. "

Med jezerom in med severno panogo Indijanovega pokopanja se je raztegal kos zemlje, kamenit tako, da nobena noga ni mogla pu??ati znamenja. Vendar pa je ostro oko Kanad?anovo izpre?alo na skalovitih tleh kratek bel potegljaj, ris, ki je bil videti, kakor bi ga bila drhtajo?a roka s ?elezni m risalom naredila.

"Tukaj je hodil, Pepo! Poglejva ? da tu je kremen, na kteri je bil stopil in kteri je napravil ta potezaj . Smer zarisa, kteri je napravil kremen na skali, ta nama dopoveduje, da je ?el Ku?ilo naravnost proti jezeru. "

Korakata na kraj vode, ali po dalj?em iskanj u ne najdeta nobenega sledu in ?e se je Pepota lotdvala nestrpnost, ko hipoma nekaj opazi, kar ga je nagnilo, da je s pu?ko p?meril .

"Kaj je to ?" vpra?a Rdoles . " Je-li nas ho?e? s

strelom izdati? "

Dormiljon mu je pomenljivo mi?ikal.

� -e) 43 4D--

" Ne vidi? tamkaj-le, v vodi, onih pet osmero lambredonskih peres, iz vode mole?ih, ki delajo ravn o streho? Stavim, da je pod njimi velika ?aba in ker me obhaja velik slaj po stegnih, to si bom dvo?ivca priskrbel."

?Velika ?aba? (samec) je sli?al vsako besedo. Pepo pomeri, pu?ka po?i ? kar se jame Iambredonsko perje premikati.

?Ne streljajte jaz sem !? glasi se izpod ?irokega perinja in na to se poka?e ? glava Ku?ilova.

Ni vedel drugega kraja, da bi se skril, kakor jezero, ?igar ?irokoperne rastline so se mu zdele prikladne, da mu pokrijejo glavo in pu?ko, ktere ni mogel pustiti.

"Santa Laure ta, koli ?na ?aba! Sennor Ku?ilo, skoro bi bil moj tek in ukus pri?el do va?e kami?ole. Povejte, kaj delate tukaj, v tej motnej juhi ?"

"E, hotel sem --mislil sem 4' ? Roten ste se kopati, kaj ne? A zakaj si ne

vzamete ?asa, da bi poprej obleko odlo?ili ? Stopit e vunkaj ! Tukaj so ljudje, ki imajo velike ?elje z vami govoriti ."

"Pa najprej pomolite pu?ko vun," pridene Rdoles ; "taki nevarni pihavniki niso narejeni za dvoiivce."

Vzame mu pu?ko in ?ele zdaj mu dovoli, stopiti iz jezera in otresti ledeno vodo .

Bandit je bil stal v vodi le nekaj minut in vendar se mu je zdelo, da je zmrznjen do zadnjega mozga . Stal je, na vseh udih treso? se, pred gozdovnikoma osme?en ter bi se ne bil mogel braniti niti proti najmanj?emu zagrabljaju .

� --<:? 44 -e>

? Pojdite, sennor Ku?ilo," meni Pepo, prijev?i ga za roko. "Vodili vas bodemo v ogenj, da se vzmorete po ledovitej kopeli zopet segreti. "

Ku?ilo stopa za njima brez vsega obotavljanja.

" Tukaj, sennores, pripeljeva vam pri?o, ktereg a zahteva don Estevan," re?e Rdoles, ?upam, da bomo hitro pri kraju .?

"Dobro do?li, don Ku?ilo," pozdravlja Diaz mraza trepetajo?ega . " Menil sem, da ste se za ??lj ?asa od nas poslovili. Zdaj stojite v travanski soditvi, kakor ste mogli pa? od tam gori opazovali ter nam bote dali nekaj odk.lu?ajev o stvareh, ktere nam don. Estevan trdovratno zanikuje. Stopite bli?ej ! "

?Oclmetujem to pri?o !? ugovarja Are?iza .

?Iz kakega razloga? ?

"Ker ga imam sam to?iti ." Pepo ob?rta podobni obro? kakor poprej za don Estevana ter zapove Ku?ilu :

"Stopite v ta krog in bodite uverjeni, da ste izgubljeni, ako se drznete prestopiti ga. Govorite, grof Antonio de Mediana ! "

" Toiim tega ?loveka umorstva na gambusinu. Marku Areljanu. "

"Kaj imate odvrniti, Ku?ilo? "

Vpra?anec se ozira, kakor bi bil v vranici. Tajiti je bilo nemogo?e . Kaj res ni izgleda re?iti se, nobenega izgleda za beg? Morda . Toda poprej j e hotel izliti svoje ma??evanje na mo?a, ki se ga je bil za hudodelstva poslu?eval, zdaj pa tako sramotno ga izdal.

" Ni?!" odgovori Ku?ilo .

� -.ei. 45 L,

"Potem priznavate, da ste morilec Marka Arel.jana?"

"Sprla sva se bila, on je podlegel . "

?Da. Sprla sta se, ko je on spal, vi pa bdeli,

in tako je moral ostati. Zakon savane ima le eno kazen za tako delo. Primoran sem to sodilo izre?i . Imate kaj zoper to, sennores ? "

"Ne ; pade naj," meni Pepo, Rdoles, Tiburcio . "Sli?ali ste, Ku?ilo. Ali se vam zdi kazen nepravi?na ? "

?Preostra je,? odgovori Ku?ilo, "kajti jaz sem Marka Areljana usmrtil v bojo ; in ko bi sam ne bil o ?inu govoril, nikoli bi ne bili ne trohice izvedeli. "

?Menite-li tako ?? vpra?a Fabij . ?Va? ?epajo? i konj mi vas je ?e davno izdal, in pa rane na nogi, ki ste jo dobili od mojega kru?nega o?eta v napadu, tudi ne morete skriti . ?

Pa res je ledenitost vode tako hudo delovala na slabo zaceljeno rano Ku?ilovo, da je ?util bole?ine, ki so mu komaj dopu?bale, stati na nogah.

"In ?e menite," pripomni Fabij, "da je kazen res pretrda, pokli?em vam v spomin dvakratni poskus zavratnega umorstva, pa dobite drugo uverjenje."

"Jaz sem nekriv . Nisem mogel druga?i ; moral sem biti pokoren, grof Fabij de Mediana. " "Kaj !? vi poznate moje pravo ime ? "

?Poznam ga, bolje in gotovi?e, ko vsaki drugi . Saj sem bil jaz oni, ki .

" Mol?ite !" zagrmi don Estevan, ki je ?ele zdajizprevidel, kako neprevidno je bil ravnal, izdav?i svojega sokrivca.

� 46

"Vi mi nimate ni?esar ve? zapovedovati, kapitan Antonio . ?as, ko sem bil kajutni hlapec na va?i roparski ladij i, je davno pretekel in jaz bom tem sennores povedal, kar mi . . ."

?Ni? ne bo? povedal,? kri?i Are?iza, segajo? po zadnjem in edinem sredstvu, iz kterega mu j e mogla prisvetiti re?itev ; "jaz sem sam mo? dovolj, da storim, kar se mi zdi potrebno in odkritosr?no . Tiburcio Areljanos, ti si grof de Medina, moj stri?nik. Pojdi, da te objamem." ? Are?iza ?iri roke, da bi ubija vzprejel, ali ta se umakne.

" Grof Antonio, morete prise?i, da sem res va? stri?-nik?"

"Jaz sem dal de?ka izstaviti in ne poznani Miinih okolnosti ne tvoje re?itve ne tvoje poznej?e usodbe. Toda podobnost, ki ne more varati, praska na tvojem licu, prizadeta po no?u tega stra?nika in pa ta okolnost, da so te tvoji spremljevalci davno takim smatrali, to je dokazov dosti, da si ti. "

"Prisezite!"

?Prisegam . Ob enem ti predajam ko potrdilo ta dva prstana : eden je pe?atnik Medijanov, ki ga j e nosil ?e tvoj o?e, eden pa je s prsta tvoje matere, ko . . . je . . umrla pod bodalom le-tega mo?a.?

"Ali ? na va?e povelje !" zapeni se Ku?ilo.

Nisem jaz morilec, nego ste vi! "

Fabij ni pazil na ta ugovor ; prstana je nesel

k ustam in ju iskreno poljubil .

"Oh, moj o?e, moja mati ! kje sta ? "

Ve? ni mogel re?i. Zgrudi se na kolena, in, ta mo?ni, pogumni, neustra?ni rastreador (sledovnik, sledonajdec) jame na glas ihteti. Br? se uju.na?i ter re?e : "Grof Antonio de Mediana! Vi ste brat

� -4> 47 -g=

mojega o?eta, vi nimate umreti, ampak milost dobiti. Odpu??am vam naklepe zoper mene ter prepu??am Bogu, da sodi smrt moje matere, vendar . . "

"Dosti!" pretrga mu besedo Pepo. "Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij . Tudi jaz imam prstan ; vidite ga tu? Dal mi ga je takrat v Ensenadi, da

mol?im, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, ?e ho?ete, ali milosti ne sme dele?en postati . Mene je uni?il in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo pre slepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da dose?e svojo kazen ."

"Pepo !" opominja Fabij. ?Ali vam moja ?elja tako malo vredi? ?

"Velja mi ve?, kakor mislite. Ali pa ne uvidite, da morate tudi tega Ku?ila izpustiti, ako don Estevana pomilostite ? "

?Kar je u?inil meni in moji materi tudi njemu to odpu??am. Toda onje tudi morilec Marka Arelj ana in zavoljo tega mora kaznovan biti.?

Ku?ilo je sli?al te besede. Pogledal je Fabiju. v lice, pa na?el neizprosnost. ?e je bil ?as uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen .

"Milost, don Fabij !" prosi Ku?ilo. "Ne morete pomilo??ati ter ob enem \obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, slu?iti vam ho?em, pokoren biti in dokler bom ?iv . . "

Fabij mu preseka govor napovedno mahniv?i , " Mol?ite ! Vsaka beseda je brezkoristna. " "Pa naj pogine tudi on. " Trenoma izvle?e Ku?ilo no?, ki so mu ga ne

previdno pustili ter ga zasadi Are?izi do ro?aja v

� 48 L>

prsi. preden ga je mogel Fabij pograbiti, sko?i okolu vogala piramide ter izgine za njo. Ostali hit? mahoma za njim.

" Stojte !" grmi Rdoles ; ?jaz sem ?uvaj, moj je ! ?

Z nekterimi velikanskimi koraki dose?e voga l ter dvigne svojo nikdar ne zgre?e?o pu?ko . " Stojte, Ku?ilo !" Ku?ilo bi bil morda vendar u?el, toda mrzlota

jezerske vode je tako delovala na odprto nogo, da je le po?asno uhajal. Sli?al je klic mogo?nega gozdovnika za seboj, a slu?al ga ni .

"Stojte !" ponavlja Kanad?an .

Ko tudi te zapovedi ni poslu?al Ku?ilo, spro? i Rdoles. Zadeti pade na stran, zvali se v jezero, ne dale? od kraja, kjer je bil poprej iskal zavetja .

"Mrtev !" re?e Rdoles enostavno, pa se obrne .

?Mrtva, obadva,? pristavi Pepo, die da bi bili soditev dovr?ili . ?

Fabij je stal pri mrtvem telesu svojega strica. Onadva pristopita, a ne upata si molk prekr?iti. Njegovo oko je po?ivalo gostej?e na ostankih mo?a, kterega mu je priroda tako pribli?ala, kteri je bil pa ?e v letih detinstva njegov najhuj?i nasprotnik . Naposled se okrene .

"Je ve?na pravica, o?e moj, kteri, ni podobe n noben pozemeljski sodec. Dale? tam na Spanskem se je doprineslo zlo?instvo, in tukaj, ?ez morje sem, pripelje Bog storilce skupaj, ob uri, na kraju, na kteri ni stopila belega noga, skupaj z onimi , zoper ktere so gre?ili."

?Sennor Fabij, govorite mi iz srca,? poprim e Pepe Dormiljon. "Ko sem v Elan?ovih stal pred grofom Antoniom ter ga spominjal njegovega zlodela,

� ---e? 49 c?

smijal se mi je v lice ter se rogal moji bogaboje?nosti. Na to sem mu dejal : ,Je sodnik, kteremu ne morete uiti ; na?el vas bo, pa be?ite pred njim v najglobljo divjavo !? Uvidevate zdaj, da se je to prorokovanje do besede izpolnilo. Hoteli ste ga pomilostiti, pa ste ga kazni Bo?ji izro?ili. Ta pa ga je hitrej?e obsodil, kakor sem jaz hotel ter mu dal umreti po nobeni drugi roki, kakor po oni njegovega sokrivca. Zado??eno je. "

"Je; nam in du?ama kru?nega o?eta in matere", re?e Fabij.

" Bodimo kr??anski in ma??evanja ne netimo. Grofa naj ne trgajo kanje in jastrebi, naj se mu da mirno po?ivali??e, blizu zlatih zakladov, hrepenenj e po kterlh ga je strmoglavilo v smrtno nesre?o."

"Da, le pokopljimo ga," pritrjuje Pepo, "in z njim njegov prstan, ki mi ne prinese blagoslova. "

"Najbolj?i kraj mrli?a spraviti je groblje indijanskega glavarja. Dajmo pogledati, ?e se dade odpreti," govori Kanad?an .

Napotijo se na piramido ter i??ejo uhoda. Uhod je bil predor, dr?e? navpik dolu, zadelan s te?kim kamenom . Kanad?anovi silni mo?i usp?, da ga odstrani. Na to so spustili mrli?a don Are?iza, vojvod o Medijanskega, v jamo dolu, ko je bil Fabij kot dedi? pobral, kar je imel mrtvec vrednega pri sebi. Rdoles sname klobuk pa govori kratko molitev za pokoj du?i, ki se je toli oddaljevala od svoje na- Menbe. Zdaj zapr? uhod na poprej?ni na?in in sicer tako skrbno, da ni bilo kar ni? poznati zgodiv?ega se odprtja.

Zdaj stopi Kanad?an k Fabiju odkrite glave in roko mu podav?i beseduje :

II. del. 4 � ?et> 50 ?=-

"Sine moj, odslej si grof Medijanski, in ne samo to, tudi gospod bonanse si, gospodar in. lastnik vsega, kar je zapustil don Are?iza. ?estitam ti kot prvi, ki se imenuje tvojega slugo in prosim te samo tega, da mi v svojem srcu dovoli mesta za ?as, kolikor m i ga Bog na zemlji podeli. "

Fabij ljubeznivo ovije roke okolu svojega o?etovskega prijatelja :

"Ne hlapec, ampak o?e si mi ti ; vso ljubezen, vse spo?tovanje, kakor se takemu spodobi, bo? nahajal pri meni, zdaj in vselej ."

Tudi Pepo mu poda roko : "Don Fabij de Mediana, ne pozabite na Pepota, spa?a, ko bote postali veliki gospod. "

"Da se to zgodi," pristavi Diaz, ?bote morda

potrebovali na?ega pri?evanja. Stejte pri tem tudi name, sennor. Ne pozabim dneva nikoli, kterega sem z vama, ,gospodoma travane', izvr?eval sodstvo nad velika?em doma?e de?ele . ?

?Sennor Diaz,? prosi Fabij, ?priklu?ite se nam . Pri odpravi vam blaginja ne cvete ; v nas pa najdete mo?e, ki bodo va?e spremstvo bolje ceniti znali , ko ti sre?olovci in pustopa?niki, h kterim ste bili doslej priklopljeni. ?

"Hvala vam, don Fabij ! Va?i ?elji bi se rad udal, toda jaz sem bil ?astnik don Are?izin ter m i je zdaj dol?nost, stopiti na njegovo mesto . Je-li se bote vra?ali sami, ali se bote odlo?ili, z menoj iti v tabori??e ? "

"Mi nimamo ni?esar opraviti z ljudmi va?e odprave," meni Rdoles, ?in sami smo varni?i, kakor bi bili pri njih,"

� --e. 51 v.

" Ali ? kako ho?ete spraviti zaklade vase bonanse, neimajo?i ne tovornih ?ivali, ne voz ? " Kanad?an in Pepo pogledujeta Fabija vpra?avo, a Fabij pobesi pogled zami?ljen na zemljo,. " Moj o?e," dene naposled, "ali se bote jezili, ?e vse zaklade tukaj pustim ? "

"Kaj ?" klikne za?udeni Diaz. "Bogastvo, s kterim se more kupiti in pla?ati kraljevina, mislite prepustiti tem divjakom in tej odpravi ? Saj je ta

bogatija va?a nepreporna last ! " "Ali se niste tudi vi odrekli tega bogastva poprej, ko ste stali pri zlatovi??u?" odvra?a Fabijsmej aje.

"Sem, pa zato, ker sem vedel, da to ni na?e, nego va?e. "

"Rude ne bom pu??al ne va?im odpravnikom in zlatoiskom, ne Indij anom ; pa zdaj me ni volja sebojjemati zlatovin, ker mi ne dostaja prenosil. Sicer pa ima to zlato hudi?evo mo?. Markos Areljanos, ve?ina ?lanov va?e odprave, sennor Diaz, nazadnj e (Ion. Estevan s Ku?ilom ? so morali svoje koprnenj e

smrtjo pla?ati. Zaklade bomo zakopali in skrili, da je nih?e ne najde in pozneje pride morda enkrat doba, ko je poi??emo in brez sedanje nevarnosti spravimo na gotov kraj."

"Pritrjujem, sine moj," re?e Kanad?an. ?Pojdimo k zlatovi??u ter poglejmo, kaj bi se dalo ukreniti. ?

S tem zapust6 piramido, pa se napotijo k

zlatovi??u. ? Pri?ev?i na kraj, prosi Fq,bij : "Vzemite no?e v roke in pomagaj 3

Tla so bila mehka, torej ni bilo zaprek. Do

ve?era so pod zemljo spravili vse zlato, tudi ono v

� 52 -'d>

odejah, tudi kepo, in pa tako skrili, da je bilo mo

go?e najti ga samo onemu, ki je poznal bonanso .

?Doslej sem vam moral pomagati, sennores,? re?e Diaz. "Zdaj me pa kli?e dol?nost. Kako bote delali zanaprej ?"

"Zdaj je ?e tema," odvrne Kanad?an., "in nocoj mesta ne bomo zapu??ali . Le?i??e si napravimo na plo?adi piramide, ker smo tamkaje najbolj zavarovani proti morebitnemu napadu."

"In rano jutri," dostavi Pepo, ?poj demo za sledjo Barahino. On je edini nepoklicani, ki pozna zlatovi??e in njega moramo tako ali tako v molk prisiliti.?

"Storite tako," priglasuje Diaz . "On je morilec Oro?ejev ter mora najti svojo kazen. Kar mene zadeva, morete biti zagotovljeni, da noben ?lovek od mene besedice o zlatovinah izvede] ne bo. Zlato je va?e, don Fabij in jaz ne bi bil rad kriv, da bi se vam le zrnce po krivi?nem odtujilo. Bodite zdravi !"

" Sre?no hodite tudi vi . In ?e bi potrebovali krepkih rok, veste, kje nas najdete do jutri," odgovarja Kanad?an. ??udno bi bilo, ko bi divjaki nocoj tabori??a zopet ne obiskali.?

Izrokujejo se in razidejo. "Ognja tukaj ne smemo zanetiti," svari Ka


nad?an. ?Predale? bi svetil in divjake privabil."

"Pa mrzlo jejmo," odlo?i Pepo.

Izvle?e nekaj kosov suhega mesa, Rdoles pa izvadi iz svoje usnjate torbe za vsakega kos koruznega kruha.

Ko se pi?lo naobedovajo, ?eli Fabij, da bi on stra?il prvo stra?o. Do?ivljaji tega dni so ga bili v notranjem tako pretresli, da je ?util potrebo samemu

� 53 -e>

biti. Sede na eden kamenov, ki so tvorili ograjo onadva pa se zavijeta v odeje, zatisneta o?i, da se okrepita za prihodne te?avnosti .

Oblegovanje.

Indijanci so bili Baraho dobili v svoje pesti. Ujeti je slonel na hrastovem deblu, za kteri so ga bili privezali rde?okoici. Videl je smrt pred seboj v najgrozovitej?i podobi. Oddelek divjakov je rajal okolu njega v smrtnem plesu. Drugi, pri?akujo?i, da jim bo ?rnoti? dal znamenje mu?enju, so trgali ?elezne okove od voz ter jih razbelili v ognju, da jih rabijo kot ?go?a mu?ila. Se drugi, ki si niso mogli prisvojiti takega orodja, so ostrili kolce, brusili no?e, rezali kline, da je bodo ujetniku zabijali v meso.

Mnogoglasno rjutje se razlega okolu. Bil j e znak nestrpljenja. Divjaki so zahtevali, da se jim

izro?ijo ?rtv?i Zdaj se vzdigne ?rnoti?, da bi dal znamenje mu?enju.

Pa ?e ni imela priti smrtna ura Barahi. Iz no?n e teme pristopi tuja postava k ognju, pri kterem j e sedel glavar. Oble?ena je bila v opravo papagovski h Indijancev.

"EI-Mestizo!" meni Antilopa, ki se je bil po

razmestil poleg ?rnoti?a.

"Da, el-Mestizo je," doni oholi odgovor travanskega razbojnika. ?Prihaja, da pozdravi svoje rde?e brate. ?

?Ktera steza je videla noge moj ega brata? ? vpra?a glavar.

� -1> 54 L>-

?Njegova steza je ?la v de?elo bledoli?nikov,

kjer so sinovi Apa?ev konje lovili.`

?rnoti? napenja u?esa .

"Moj brat, je-li videl otroke Apa?ev? "

"Videl jih je in z njimi se bojeval . Mo?nibrast

je padel in ? njim veliko rde?oli?nikov pod rokami belih. "

Bilo je hudo poro?ilo, ktero je prinesel Me?anik , toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjeve m se ni spremenila.

Odi?li so v ve?na lovi??a, k Manitu. ?rnoti? pa pojde k bledoli?nikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvaj set oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila ?e danes kri belih, in samo

eden stoji pri kolu, da bo s svojim stokanjem po

veli?eval zmago Apa?ev . "

Me?anik pogleda k ujetniku. "Ali mi dovoli moj rde?i brat, da zinem z


bledoli?nikom? " "Moj brat naj stori, kar ho?e. " Pu??avski ropar stopi k Barabi.

?Kako?no je vase ime?? ?Baraha . ? "Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don


Are?iza ; je-li ste na?li zlata ? "

Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku raz svetle. Iz pogovora Me?anikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil ?rtei re?itve.

"Toliko, da bi mogli ? njim kupiti vesoljno Sonoro de?elo." ?Karamba, vi se ?alite, na smrtnomu?ni hlod privezani.?

� --<e 55

"Nikakor mi ne pada v glavo, Videl sem zlata, kose, debele, kakor moja pest, za polni voz . Kepa je zraven, dvakrat tolika od moje glave . Ho?ete jo imeti? Osvobodite me ! Za svoje ?ivljenje vam izdam bonanso. "

Mestizo mu s pogledom predira o?i, kakor mu hotel brati na dnu du?e.

"Kdo ?e ve o bonansi? "

? Trije beli, ki so zdaj tam. "

"Trije? Njih trenotki so se?teti . No, povejte,

e-ste sli?ali kdaj o nekem Me?aniku ? "

el-Mestizu in Mani-sangriente, da, to sem."

"Jaz sem Mestizo. Zdaj pa veste, da vas pri meni ?e kaj veliko huj?ega ?aka, nego pri Apa?ih, ako bote posku?ali, da me prevarite. "

?Ne la?em,? odgovori Baraha, s prepla?enim po

gledom groznega ?loveka motre? .

" No, dobro ; to bom posku?al, da vas svobod

nega dobim. "

Me?anik vrne se k ?rnoti?u.

" ?rnoti? ne bo mu?il, ker Mestizo tako govori . Moj rde?i brat bode izpustil bledoli?nika. " ?rnoti? vzdigne -pra?aje svoje temno oko. Me?anik je bil mo?, kterega prijateljstvu je mogel tudi Apa? kaj ?rtvovati, ali tolikega zahteva vendar ?e ni postavil. ?lzdillnil bo cvile?. ?

"Beli ma? je moj brat. "

"In vendar bo umrl . "

"Bode, a zdaj ne ?e. Svojemu rde?emu bratu pla?am odkupnino, in sicer z veliko sto konji bledoli?nikov s pastirji vred, kakor tudi z oglavkom naj

� -.CIF 56 ?>

ve?ega Koman?a, k' ga travana nosi, Sokoljeoko imenovanega.

Glavarjevo oko se razjarjeno posveti, in tudi Antilopa ni mogel zatreti svojega ?udenja.

"Moj brat mi daj dvanajst svojih vojnikov, da grem po oglavek Koman?ev ter odidi s svojimi bojevniki takoj na Bivoljezero, kjer skupaj zadeneva. Tamkaj so bledoli?niki s svojimi ?edami."

?Kdaj bodi tamkaje??

"Po ?tirih solncih . 0

?Moj brat dobodi ujetnika , uzemi dvanajst voj

nikov izmed Apa?ev ter odhajaj ; in po ?tirih solncih bo ?rnoti? s celim svojim plemenom na Bivoljezeru, da z njim skupaj tr?i .?

Ko se Me?anik oddalji, re?e Antilopi : ??rnoti? je ranjen ; ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih ?olnih proti Bivoljezeru .?

"Ali ni hotel preganjati onih treh belih lovcev?"

?Mo?ni in razumni so ,gospodje gozdov'. Sli bodo ob vodi navzdol ter bodo po Apa?ih doideni. Antilopa, moj sin, vzemi deset mojih bojevnikov ter naj tla?i s podplati po njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo ?akal ?rnoti?. ?

Ko je spretni in bistrosodni glavar na ta na?in razkladal, prerezaval je Me?anik z no?em Barahinu vezila.

?Zdaj ste svoboden, ali za zdaj tudi moj spremljevalec. Najmanj?i poskus pobegniti pla?ate z Zivljenjem.?

Divjaki so hoteli pokazati svojo nezadovoljnos t nad osvobojenjem ujetnikovem, pa so utihnili, ?uv?i, koliko odkupilo je zanj obljubljeno.

� --<9- 57

EI-Mestico si izbere dvanajst krepkih bojevniko v apa?kih, pa odrine z njimi. Pri ugasujo?ih ognjih pa je Crnoti? skupljeval ostale ter jo mahnil z njimi proti reki.

V neki daljavi od tabora naleti Me?anik na

svojega o?eta, ki je nanj ?akal. Razgovor med obema je Diaz na uho vlekel in ta jo utiri ?e proti Zlati dolini. Toda no? je bila goste teme in ?e

pajo?i konj Ku?ilov tako utrujen, da se je?a ni od sedala s povoljno hitrostjo . Vrhu tega je parkrat zablodil od smeri in tako je dospel do piramide le nekaj minut pred Indijanci.

Med tem so trije lovci izmenoma no? prespal i in prestra?ifi. Prav zdaj je Rdoles vzbujal Pepota, da bi mu stra?o predal, kar ?'uje topot, prihajajo? od udarcev bli?ajo?ih se konjskih kopit .

"Jezdec, Pepo ! Kdo bi to bil?" ?Kako?en begun, iz tabora. Sli?ali smo stre= Ijati . Morda so rde?i zmagalci, zlatoiski pa begaj o

u

zdaj na vse strani po planoti.`

?Prav k nam jo meri.? Res pride jezdec blizu piramide. Tukaj ustavi


konja.

?Sennor Rdoles, sennor Pepo, don Fabij ! ?

"A, sennor Diaz, vi?" odgovarja Kanad?an, prepoznav?i klicalca po glasil. "Kaj je, da se vra?ate toli nepri?akovano? "

?Opozarjati vas moram. Indijanci so gospodarji ravani. Le jaz pa Baraha sva od?la. Vrniv?i se v tabor ? izdal vas je. Divjaki so za menoj, da uzamejo bonanso . ?

"Pa priditi gori k nam. Na?e utrdbe nam ne vzamejo."

� --'z? 58 .c--

"Ne gre. Moram takoj na Bivoljezero, da opominjam don Avgustino Peno, kteri ima biti po

Apa?ih napaden, "

?Potem jezdite, ja?ite, kar hitro, sennor Diaz !? veleva Fabij . "Hitite, da pridete tjakaj, in pozdrav sennor Avgustinu od mene ! Naglo pojdemo za vami , kakor nam bode mogo?e,"

"Koliko je rde?nikov ?" izveduje Pepo. ,,Samo dvanajst. Drugi so na Bivoljezero, kakor domnevani . In dva mo?a sta pri njih, ki se nosita papagovski. ? Mnogo sre?e, sennores, in ostre krogle. Adios ! ?

Obrne konja pa odbe?i . Zdaj se za?uje tam, kjer je le?al indijanomor?ev konj, lajanje ?akala .

Takoj spleza Pepo ?ez rob plo?adi ter izgine. Kolikor mo?i tiho je dr?al po piramidi dolu in na to leze z vso previdnostjo na kraj, iz kterega je bil sli?ati krik. Sre?no prispe blizu mrtvega konja te r opazi tri mo?e, ki so nekaj razpravljali, a krdelo

Indijancev se je bilo ustavilo pri konju . Dormiljo n je spretno porabil okolu stoje?e skale, kterih sence so mu dovolile, da se je mogel prav blizu priplaziti in poslu?ati.

"No, kje le?i bonansa? "

"Zlata dolina je onkraj e vzdigline, tam prek. Toda lovci so si prisvojili nje vsebino pa jo spravili v Indijanov grob. "

?Potem vodi pot ?ez njihove oglavke! So-li na piramidi ??

?So. Videl sem, kako so se ur?jali tam gori, da

preno??.?

� --ea 59

Ne slutijo ni? o na?em prihodu, izpostavili pa bodo stra?o . Poznam to krajevino prav natanko, ker za temi hribi je spravljali??e za na? ?oln, kadar smo v Apa?evini. Hrabri trije lovci bi mogli piramido' braniti proti celemu indijanskemu plemenu, ko bi je ne presegala ona vi?ina, s ktere pada voda. Na to vi?avje moramo priti, preden lovci zaslutijo na?o prisotnost. "

Obrne se k Indijanom, dajo? jim zapoved. Osmero njih se razpr?i po ?irokosti doline, ostali ?tirje pa korakajo za tremi mo?mi, ogibajo?i se grobi??a, proti votlini, kamor sta se bila v?eraj napotila Baraha in Oro?ej.

Pepo se ni mogel premagati, kakor tudi bi bil rad, da bi ne bil razodel, kako pride s tovari?ema v jako nevarni polo?aj, ako bode sovra?nik z one vi?ave svoje krogle sipal na plo?ad piramide. Vrne se na grobi??e tako previdno, kakor je bil pri?el. Onadva sta ?utila, ko sta ga videla, vra?ajo?ega so, da jima je odleglo ; bila sta zanj v skrbeh .

"Vse sem jih videl. Res jih je dvajnajst ?rnih in trije beli, vrli sennor Baraha poleg. Lagal jim je, da smo vsebino bonanse spravili v grobi??a. "

"Ah," naslu?ival je Rdoles, ?ujet je bil, pa jim je zlato obljubil za odkupnino in zdaj se ho?e re?iti z la?jo. Iz najve?je stiske osvobojen, jel se je obljube kesati . Kje so ??

Razdelili so se. Osem rde?nikov nas zapira proti ravani, drugi so ?e gori nad vodopadom, da jutri zgodaj za?nejo streljati na nas."

9,Razumno izmi?ljeno ."

??e imamo ?asa, da jo odnesemo . Proti onemu vi?avju nam je pot odprta ostala. Imamo svoje tri.

� -e) 60 $>

dobre pu?ke, Ku?ilov karabinec, angle?ko pu?ko don Estevanovo ; to se mi zdi, da je dosti proti dvanajst rde?okoinikom in trem belim lopovom, ki zapravo dobre krogle ?e vredni niso. "

?Ali na?e izpostavljeno stanje ?? "To se more pobolj?ati . Imamo sedla in odeje, in tu le?i dosti kamenov, da pono?i napravimo branik, za kterim borno popolnoma varni ."

Res je bilo tako. Ti trije mo?je se dajo takoj na delo, kamene nagrmadit v zid, na onem kraju

piramidne plo?e, kijegledal protivi?avju. Ogromni dve smreki, ki sta z debli koreninili v grobi??u , Bpu??ali sta na zemljo svoje gosto vejevje. Tudi med njima vzdignejo steno s sedli in odejami, ki bo imela dajati obilno zavetja.

"Tako, zdaj smo gotovi," meni Rdoles. "Te odeje tvorijo ?e bolje branilo nego kameni, kterih odbijan i drobci bi nas mogli raniti ; one zadr?ujejo krogl e s tem, da se jim udajajo. Potem smo popolnoma oboro?eni in pripravljeni za branitev. Imamo ?e nekaj

ur ?asa. Jaz sem na stra?i, le?ita, ker verjetno je, da bomo potrebovali vso mo? in opreznost."

Pepo in Fabij se zavijeta v odeje, pa kmalu trdno zaspita. Ko se jame na iztoku pojavljati rde?a zora, mogli so trije lovci ravan pregledati in tu so opazili, da so se Indijanci, biv?i tja postavljeni, na vi?avje potegnili. Ko je postajalo svetlej?e, razbrati so mogli trije lovci tudi naprave, ki jih je sovra?nik naredil, podpirajo? svoj napad. Ob kraju pota, vode?ega na vi?avje, je bilo postavljenih umetni h grmov in od bi?evja narejenih kupov, za kterimi so se sovra?niki krili, ali pa vsaj nevideni ostali.

� V tem se poka?e na mestu, od grmovja ne zastrtem, visoka postava, mahajo?a z roko. ?SantaLaureta,pozna? tega ni?vredneia,Rdoles?? vpra?a iznenadjeni Pepo .

?Me?anik, res, razbojnik ! Kjer je ta, tam ma

tudi o?e ni dale?!?

"Da, prav on je !" potrjuje Fabij . ?Kmalu se bo

prepri?al, kako mi rabi njegova pu?ka? ? Zdajvzdigne svoj glas el-Mestizo :

?Kako?ni mo?je so tu dolu na grobovju? ? ?Takoj jih bo? videl, ti nepridne?,? odgovori

gromovito Kanad?anov glas.

Kanad?an vzravna svojo velikansko postavo, da je visoko segala ?ez branilo . Tudi Pepo sko?i kvi?ku, postaviv?i se poleg njega. Takoj vzdignejo Indijanci na drugej strani od veselja zaglu?no tulenje. Prepoznali so bili one tri lovce, ki so jim bili z otokom v Rio Gilo tako nezapopadno u?li.

"Veliki orel," krikne Me?anik .

?Treskavec,? izpolnjuje Pepo, ?vrsto se naslanjajo? na cev svoje pu?ke. "Kje pa imate starega lumpa, ki se da zmerjati z Rde?oro?nikom? "

Zdaj se vzdigne zraven Mestiza sloka a ko??ata postava njegovega roditelja. "Tukaj-le si ga oglejte," re?i tjakaj Rde?oro?nik. Poznamo se ?e d?lj ?asa, ka-li ?"

"Mislim, da od onega dne, ko vas je udarec s kopitom prepri?al, da lasje drugih ljudi niso rasli na va?i glavi. Kaj ho?ete danes od nas ?"

"To mahoma zveste ! Vii mate zaklad pod soboje. Dajte nam ga, pa morete prosti oditi."

?Izvrstno ! Re?em vam, ?e ho?ete z nami obravnavati, besediti morate z nami tako, kakor se z

� ?z:Ee 62 Ec>

taoimi govori, ki se s pretnjami ne dad? prepla?iti in ne nalagati."

Me?anik dade migljaj na stran ; Indijanec pristopi. Ko se ta dva ?ivahno pomenkujeta, pregle

duje Kanad?an z ostrim o?esom vse obpotno grmi?evje ter pripomni :

"Pepo, vidi?-li tamkaj, v lovori?ju, cev pu?ke, kako ti gleda semkaj? Pazi dobro. Kakor hitro se posveti, treni dolu. To more?, ker toliko ?asa potrebuje krogla med bliskom in zadetjem."

"Ne skrbi. Ono ?love?e me ne pogodi . " "Pa jaz njega," zagotavlja Rdoles, lagodno le


gajo? in pu?ke cev previdno med kamenje porivajo? da je od zgoraj ni bilo niti opaziti .

Zdaj se vzdigne onkraj zopet glas Me?anikov.

"Vdajte se, na milost in nemilost! ?rnoti? bi vas rad videl pri sebi in jaz vas mu izro?im ne pokvarjene."

"Odgovarjam vam : Je mo?, ki ima va?o pu?ko ; oku?ali boste njene krogle ."

"Ki ima mojo pu?ko ?" vpra?a Me?anik napeto.

Fabij se vzdigne pokon?no.

?llo?ete-li ?e enkrat od nje se posloviti?? vpra?a Fabij, ka?o? oro?je .

"Vidi? ga, vraga : Tiburcio Areljanos! Zdaj ni milosti. Ogenj ! "

Onkraj blisne ; Me?anik, Rde?oro?nik, Indijanec, trenoma izginejo . Izdajska krogla udari tu v kamen, a onkraj je ?uti silni kri?aj. Z bliskom onkraj j e bil Kanad?an po?il, in krogla je na?la svojo ?rtvo. Boj se je za?enjal, na kvar oblegovalcem, ki so izdajstvo svoje morali platiti s prvim mrtvecem . Pepo uvle?e no?, pa naredi zarez v smrekovo deblo.

� ?<3 63 t>

?Jeden. rde?okoinih ; ostane jih jednajst."

"Ali pa : trije beli, ostaneta dva," meni Kanad?an. "Grmovje, izmed kterega se je ustrelilo, j e sredi tanko in za njim ne ti?i teman obraz ; zdi se mi, da sem videl belo obli?je."

Ta meritev se je takoj uresni?ila. Onkraj namre? je ?estero rok vzdigalo ?ez grmovje belega ; dolo?no se je videlo, da mu je ?la krogla skozi glavo.

?Baraha,? re?e Fabij .

"Da, Baraba," potrjuje Rdoles . "Pravica bo?ja ga pokopava na onem mestu, na kterem je njegova

?rtva, Oro?ej, na?el svojo smrt."

?In ta pravica,? prideva Dormiljon, "mu je od

lo?ila pasti prvemu v boju, ki ga je sam zasnoval." Zdaj je nem zadnji, od kterega se je bilo izdajstva bati glede bonanse. Zlato vam je zagotovljeno, sennor Fabij."

?Napadno ?rto podelimo na tri proge, izmed kterih vsaki izmed nas po eno s pu?ko ?uva. Jaz jemljem del na desni, do divjega trsja ; ti, Pepo, vzemi levo krilo, do orehovja in ti, Fabij, pazi na sredino med obema. ?

"Potem si mahoma poi??em rde?nika," meni Pepo . "Stavim kaj, da je za ono majhino cipreso Indijancev, ki si je tam svoj vigvam postavil."

Dade cevi svoje pu?ke ?vrsto podlo?ilo, meri trenotek, pa spro?i. Glasna tulitev je svedo?ila, da je predobro zadel.

?Potepenci so tako dobri, da nas obvestijo, koliko imamo ?e jednajst ko? za preluknjati,? go

vori smejaje.

� --ee 64

"Od kterih pa takoj ena dobi svojo odprtino," pristavi Fabij . Tudi njegova pu?ka zagrmi in druga tulitev se oglasi, v pri?o, da je bil mo?beseda.

Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to po?ijo vse pu?ke naenkrat, kolikor jih je imel sovra?nik ter prilet? krogle pred lovce in za-nje, udariv?i v kamenje branika in plo?adi, toda niti ena ni napravila najmanj?ega kvara .

Se ve? tacih pozdravov se odpo?lje, a z enakim uspehom. no?i napravljena ograja se je tako obnesla, da so bili lovci prav varni v svojem zati?ju.

"Vidi?-li na moji progi ?op, ki gleda ?ez grme ?" pripazuje Pepo. "Obesili so ga na vejo, a zdaj pri?akujejo, da vanj strelimo ."

"Veja je utaknjena v zemljo, ker na ?opu ne opazujem niti najmanj?ega gibanja. Naj le delajo ! Ko bodo videli, da se ne damo preslepariti, bod o nestrpljivi, pa bodo vejo pomajali. To se bo zgodil o tako, da bo eden legel na zemljo, da se bo k veji priril, da jo bo prijel z iztegnjeno roko. Ti vzame? svojo to?ko na desni od njega in jaz na levi, dva ?evlja oddaljeno, prav pri tleh in jaz stavim kaj , da pole?u.ha zadenemo ."

Prete?e nekaj ?ase,, a na to se poka?e, da je Kanad?an prav menil. ?op je jel premikati se . ?Ogenj . Pepo !?

Iz cevi dveh pu?k se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev.

"Napravi nov zarez, Pepo, da se ne v?tejemo."

Nekdanji stra?nik zare?e.

devet. ?e pojde naprej po tem na?inu, moremo v dveh urah dobiti ?tirinajst oglavkov ."

� 65 L>-

"Tako .hitro ne bomo opro??eni, Pepo. Opazili bodo, da na ta na?in nam ne morejo do ?ivega, dr?ali bodo vojni svet, da si izmislijo bolji postop."

Res je ostalo onkraj odslej mirno ; skoro celo uro ni bilo sli?ati glasu, ne videti gibanja. " Gotovo i??eje bolj?ega kraja, da bi jim bili bolj na roko, se re?e : na strel," Fabij.

"Umevno, pa ved?, zakaj tega niso storili . Ko bi bili za onimi skalami tam gori, po?evno stoje?imi, bili bi jim kakor na dlani."

" Pazite, jaz strelim," ?epe?e Fabij in ta hippo?i pu?ka.

Opazil je bil, kako se grm trese, a prav malo . Ni se sli?alo tulitve, toda grm se je silno zganil . ??e osem,? ?teje Pepo, delajo? zarez.

, Fabij ?e ni bil gotov z nabijanjem pu?ke, k o od onkraj zagrm? vse pu?ke. Strel sledi strelu in krogleni de? je uzro?al kameuit drobi?, ki je letel na vse strani.

"Oprezujte !" opominja Pepo. ?Zdaj imajo na?rt storjen, ki ga pa s tem ognjem uvajajo in prikrivajo, in dam si vzeti oglavek, ?e ni oni, ki smo ga ugenili . ?

"Tu ?akaj na presledek med strelbami in potem pritisni karabinec," veleva Kanad?an . ?lmej pa pu?ko takoj pri rokah . Zdaj !?

On pa Dorrniljon spro?ita ob enem. Menenj e ostroumnega lovca se je uresni?ilo. Indijancev ?vetero, misle?i, kako so varni po streljavi, ska?e s pu?kami v rokah proti onim po?evnim skalam, za kterimi sta se bila skrivala tudi Baraha pa Oro?ej, ko se je bli?al Ku?ilo.

11. del. 5

� --.<} 66 ic>

"Jaz prvega, Pepo drugega, ti Fabij tretj ega," veleva Rdoles .

Troje ognjenih ?arkov blisne izmed kamenov ogradbe trije divjaki se zgrudijo in le ?etrti pribe?i za skalo.

Ne jeden glas ni oznanjal razjarjenosti, ki je

morala navstati pri divjakih, vide?ih, kako se jim je prestregla njih vojna zvija?a.

"Tri zareze ! ?e pet," ?teje Pepo, ki je z vidno zadovoljnostjo delal globoke ureze. ?Od 15 sovra?nikov jih je palo osem,? pri

poveduje smeje Kanad?an. "Manj?a polovica nam b o dala pa? ve? opravka. Pritisnita se prav dobro k ogradbi, ?e ne ka?eta preve? cilja tem nepridipravom tu gori. "

Njegovo svarilo ni pri?lo za hip prezgo daj Pepo je bil legel na hrbet, pa vznak basal. Zdajci se zabliska gori pri skali in krogla prasne v tla prav med njegovimi nogami .

"Santa Laureta, sitne? mi ho?e podpetke pribiti .

?akaj ti vi?njogorec, ti nima? dolgo cveteti in zoreti."

?Fabij, sezuj ?evelj, pa ga s pu?ko porini na vidik. Divjak se ga bo takoj polakomnil in pri tem mora pokazati komolec in del glave.?

Sezuto obuvalo je stalo tako zapeljivo, da ga je hotel Indijanec s strelom po?astiti .

Blisne tu in tam. Strela po?ita kakor v enem.

?evelj ni bil oplazen, divjak pa se skopica mrtev

dolu po strmini, dasi je bil le za hip pokazal obraz a

od o?es do u?es.

"lzborno, Rdoles !" hvali Pepo tovari?a. "Za.

naprej nam bo pu??al ?evlje na miru. Osem zarez, ?e ?tiri."

� -4> 67 ?:?-

Onkraj je vladala zopet tihota, z nobenim glasom ne prekinjena. Vsekako so sedeli oblegalci v vojnem svetu.

Po dolgih urah se opazi nekaj gibanja. Prav na kraju so razprostrli ?ez dva grma pla?? iz bivolove ko?e .

"Kaj nameravajo ?" izveduje Pepo. ?Ako imajo tri ali ?tiri take plahte, potem ji h


cel? . z na?imi pu?kami ne predremo .?

Pepo vzame odstreljeno vejo, z no?em ji da podobnost pu?kine cevi.

?Rdoles, bodi tako dober, pa ustreli s tem klinom, da sennor Mestizu eno pripe?atim.?

Pepo meri, Rdoles porine vejo, strel po?i in veja se zvrti v zraku, in krik je bil ?uti v znamenje, da krogla ni zgre?ila, kajti Pepo je isto?asno ustrelil v onkraj ni blisk.

"Nova zarez v deblo !"

"Ali pa tudi ne, Pepo !" odvra?a Rdoles. "Krik ni bil kakor od smrtno zadetega, nego kakor besnilo od ranjenega."

Zopet prete?e dolgo ?asa. Solnce je tonilo na zapadnem obzorju. Mrak je nastopal . Globoki molk in tiha mirnost je vladala.

?Po?akali bodo no?i, da nas napadejo .?

bodo pustili. Mi smo trije proti ?esterim." Na?a utrdba je neuzetna. Ako se poslu?imo on e votline, pridemo jim za hrbet.`

?Oni pa tudi nam, po istem potu.?

"Verjetno je, da nekaj stor?, da nam beg one

mogo?ijo, kar bi se dalo le v temi . . ." Fabij je govoril te besede, ka?o? na planoto . Tam sta se premikala dva Indijanca, blizu indijano

5*

� -<?. 68

nor?evega konja, kterima sta se pridru?ila ?e dva druga.

?Kakor bi se hoteli tam naseliti, da bi nam zaprli pot po ravnoti.?

?In tam gori zna?ata razbojnika vejevje in bi

?evje, toliko, da more goreti vso no? da nam ubranita oditje. ? ?In vendar moramo dolu s piramide, ?e ho?em o upestiti brezdu?nika.? "Za-m? in za Pepota ?etvorica Indijancev ni

preve?, ako jih zasa?imo v tmici."

" Jaz bom tudi zraven !" re?e Fabij .

"Ne, moj sin ; tega ne morem dopu??ati. Dva hodita varni?e ko trije, in da je prevideno za vse slu?aje, nage utrdbe ne smemo ostavljati brez mo?a. Eden mora tu ostati, da jo ?uva, dokler ne bova gotova z onimi ?tirimi rde?niki, in to ti najbolje opravi? . "

Zno?ilo se je. Kjer je le?ala drobnjav, tam se vzdigne velik plamen, ki je razsvetljeval piramid o po eni strani, po drugi strani pa je bila vsa v ?rni no?i.

"Ne verjamem, da bi ti v najuni odsotnosti nevarnost pretila. Samo nekaj minut bodeva oddaljena. Ko bi se ti kaj dogodilo, da bi trebal pomo?i, streli, ter prihitiva. "

Vzameta pu?ki in dr?ita dolu po piramidi. Toliko da sta bila izginila v temi, jameta se gibati dolu dve drugi postavi.

?Kone?no se nama je posre?ila zvija?a, stari ! ? ?epe?e Me?anik. ?Spraviti ho?eta rde?nike ; naj jih. Midva plaziva gori, premagava tega Tiburcija, in ko je piramida v najunih pesteh, ne moreta nama

� -e 69

ni?esar. Vzpenjaj se ti tukaj gori in pri?ev?i na rob, malo po?umi, da se mu ?uje?nost drugam obrne toliko gotovi?e ga imam jaz ."

Rde?oro?nik se pripravi, da izvede velev svojega sina.

Fabij je sedel na plo?adi, pa poslu?al tja v na. Vzbujale so se mu skrbi za tovari?a, ki sta se bli?ala na majhni pogibli .

Zdaj se mu zazdi, da je na robu nekaj za?umelo. Pleza tja ter videv?i temno postavo, vzpenjajo se na

plo?o, povpra?a " Pepo ! o?e?"

?Kajpak, jaz ! ? "Kako je ?lo?" " Dobro," odgovori postava. Zdaj je pa tudi uvidel, da ni ne Pepo ne Rdoles.


Vzdigne pu?ko, na mahljaj, ali ta hip se ?uti pograbljenega za roko, da mu je pu?ka drsnila iz roke ter zdr?ala po piramidi.

V tem je priplezal na plo?o ?e drugi, in tako je bil mladeni? v pesteh dveh krepakov, v kterih spozna Me?anika in Rde?oro?nika .

Nemogo? streliti, zakri?i, da je krik pretresal tihoto no?i.

?Dregni ga z no?em, stan,? zapoveduje Mo?auik, ki je imel dosti opraviti, da je Fabija dr?al za roke.

Rde?oro?nik potegne no?. Fabij, ko to vidi, zbere vso mo? . Odtrga se ter s svojim rezalom sune proti staremu, ki dobi suvaj v roko, da izpusti svojo klino, hote? rezalo izviti Fabiju . Nastane mete?, v kterem mladeni? v drugo krikne ter se bore?i pretisnejo na kraj plo?e, kjer se zvale ?ez rob vsi trije dolu.

� --<?. 70

Fabij oble?i nezavesten, ker je bil z glavo udaril ob kamen. Me?anik je bil prvi, ki se je vzravnal .

?Nemarne? je omoti?en. Hitro 1 primi ga in pro? z njim ! Ne ?uje?, da gresta ona dva? Stopata ?e po piramidi. Ne moreva zopet gori . ? Ce ga mrtvega pustiva, ne dobiva ju ; ?e ga pa seboj vzameva ujetnika, poj deta za nama, dokler ju dobiva.?

Primeta onesve??enca, pa ga vle?eta od piramide, na ktere plo?'adi sta sli?ala obupne in grozne poklice.

Kanad?an in Pepo sta se bila v ravnoto prikrala in nevidena sta pritihotapila do le?e?ega konja, kjer so Indijanci skupaj sedeli, govore?i, da beli se bodo indijanskega na?ina dr?ali, to je, da pojdejo na podjetje ?ele proti jutru in zatorej svoje paznosti niso tako napenjali, kakor je veleval njih sedanji polo?aj .

"Ne bodo nam delali prevelikih preglavic," ?e

pe?e Kanad?an. ,.Naprej !"

Na tleh le?e?a plazita se nesli?no proti rde?

nikom. Ko sta dosti blizu, planeta nanjo in v mi

nuti sta bila gotova.

"Dvanajst zarez mir z rde?oko?ci."

V tem trenotku ?ujeta prvi krik Fabijev.

"Santa Laureta, kaj je to ? "

?Fabij,? re?e Kanad?an ; pograbi le?e?o pu?ko

ter hiti v velikanskih skokih proti piramidi in za

njim jo dere Pepo naglo kakor pi? . Nista bila ?e na

pol pota, ko sli?ita drugi krik .

" Hitrej?e, nagli?e !" priganja Kanad?an . Sila

mu je."

V dolgih skokih se ?eneta naprej. Strah za Fabija mu je dajal poleg mo?i velikanove ?e pro?nost

� ---:* 71 ?>

tigrovo. Ne zmene? se, da-li ga more Pepo dohajati, ?vigal je po planoti ter vihrovito prispel na plo?ad piramide.

?Fabij !? kli?e Rdoles na vrh prispev?i.

Nobenega odgovora.

?Fabij, moj otrok, moj sin !? ponavlja v groznem strahu.

Vsa okolica ostaja tiha. Le sopihanje gori hi

te?ega Dormiljona je bilo sli?ati.

?Kje je ?? vpra?a ta zasopljen, pri?ev?i na plo?o.

"lzginil, ne vem, kam?"

?Njegova pu?ka, je tu ? ?

I??eta je, ne najdeta je.

"Potem se mu ni ni? zgodilo," pomirjuje Pepo . "Oroije ima pri sebi, pa bi bil strelil, ko bi mu bila pogibel ?ugala."

"Nikakor. Dobrovoljno se ni odstranil. Nena doma je bil zagrabljen, pa odvle?en. El-Mestizo je pri?el po svojo pu?ko," odvra?a Rdoles, iu. ?Fabij . Fabij !? doni njegov gromoviti glas tja skozi no?,

Tudi zdaj ni odglasa.

"Dolu, Pepo ! Pregledati morava piramido. "

Dr?ita po strmi plati dolu ter stopata kr?evito okolu grobi??a. Dorm.iljon stopi na nekaj trdnega. Pobere.

?Rdoles, pojdi sem! Na sledu sva. Med kamenjem sem na?el njegovo pu?ko.

Kanad?an prite?e, vzame jo v roke .

"Nabita je ?e. V borbi je bil premagan . 0, ko bi bil vsaj dan! Videla bi sledove! "

Nevedo? si soveta, pogleda kvi?ku. Slabotni lesket opazi v temi. Stopi nekaj korakov gori ter prime za predmet.

� -.2> 72

?Vidi?, njegov no? ! ? "In tu njegov klobuk," prideva Pepo. "Santa


Laureta, pravo govori?, Rdoles, zasa?en je bil. "

Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanad?anu besnost obstreljenega mrjasca.

?Fabij !? kri?al je rjove?e, da so se odjeki vra?ali kakor gromi.

Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. ?utila se je grozna razjarjenost v ?kripajo?emu glasu, ko je pest polo?il Pepotu na rame in se rotil :

"Na?la ga bova, ?ivega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili : umreti morajo ! "

Preganjanje.

Bilo je v?eraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogled i motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mi?i?astih telesni h oblik, nosil odli?no serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela.

Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom , skozi kteri se vila svetli?asta ko?a velikanske ka? e ropota?e.

Zdaj pa zdaj se je ustavil ter v?asih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je ?e na pravem sledu. Morala sta biti dva mo?aka, ktera je sledil, ker na vla?nih tleh je bilo poznati dva para razli?nih nog.

Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil pre?rtan s konjskimi kopiti, dr?e?imi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil.

� -4> 73 e>---

Bil je, kakor si ga videl na prvi pogled, Koman? in prisojati mu je bilo ne' vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovi??e najhuj?ih sovra?niko v svojega rodu.

Po kratkem premisleku se je odlo?il ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprej?ni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal .

Koman? izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne dale? naprej, da bi v vihraj o?em diru sledil ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in ni ?e dolgo jahal, kar najde onega, ki ga je iskal.

Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu,

sredi Apa?evine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, ?e-le tedaj po?ene konja v brzi dir. Toda konj je bil preve? zdelan, pa je ?epal in Koman? j e bil vedno bli?e.

"Pes, ?akal, ?aba," upije Koman? za njim. ?Apa? se boji Koman?a v svoji de?eli ter be?i pred njim kakor bebasta ovca.?

Koman? odvije laso s svojih ple?, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogi h nad glavo. Laso za?vi?ga po zraku ter se vr?e Apa?u okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Koman? pole gnjega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do ro?aja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, mo?an poteg in oglavek je tu.

Osaa?iv?i krvavi oglavek, obesi si ga za pas. Na to zopet zajezdi, obrne konja tja na desno, da

� --<3 74

poi??e dvojni sled. Ko bi ne bil el-Mestizo sporo?il ?rnoti?u, da je krdelo Mo?negahrasta poko&ano, to bi glavar ?e obve??en ne bil o njegovi usodi, ker tudi zadnji te ?ete je bil pal pod roko Sokoljegao?esa.

Ta je na?el kmalu sled ter hodil po njem do

no?i. Na to je moral preganjanje ustaviti ter jezdil proti reki, kjer naj konj dobi krme in napoja, a on preno?i??a. Ognja ni mogel zanetiti, dokler je bil v de?eli sovra?nikovi .

V tem za?uje grmenje daljnih strelov . Poslu?a. Na?in pokanja ga je prepri?al, da se vr?i prava pravcata in prav resna bitka. Sko?i na noge, osedla konja ter odjezdi proti pu?kinemu pokanju .

Bitka ni trajala dolgo. Pribli?al se je boji??u,

ko je boj ponehaval . Vozovna ogradba je stala v

ognju, ki je svetil dale? po ravnoti. Sklenil je pa

vendar, da bo stvari kolikor mo?i natanko preiskaval .

Prepri?an je bil, da so Apa?i odpravo bledoli?nikov

do cela potolkli. S tem se jirn je obudila dela

?eljnost in morda so se odlo?ili ?e danes, opoj eni

zmage, na kako podjetje, kterega znanje bi mu

moglo koristiti . Znal je, da sta Rde?ero?nik pa Me

?anik k njim pristopila, ker zasledovani tir je vodil

naravnost na bojevali??e in to mu je bil daljni

razlog, to snitje poslu?ati ali vsaj, opazovati.

Med dvema skalovi?jema, v zati?ji, privezal je

konja ter stopal proti bojnemu pozori??u .

Dospev?i v obseg ognjene svetlobe, vedel je s spretnostjo, samo Indijancem lastno, storiti se cel? tukaj nevidnega. Ogibal se je svetlih ?arkov, po

ravnoti plapolajo?ih ter se dr?al samo v temnih sencah, ktere so delali predmeti tabori??a .

� 7b -(1>--

Videl je Baraho, stoje?ega pri drevesu, in Mo?anika, razgovarjajo?ega se z glavarjem. Kje jer Rde?oro?nik? Videl je na to, da Me?anik odhaja z dvanajstimi Indijanci ter je stopal za njimi, dokler se je prepri?al, kam so jo ubrali. V tem je opazil tudi Me?anikovega o?eta ter se priplazil tako blizu. Apa?ev, da je mogel ujeti nekaj njih besedi, iz kterih je razbral, da jo udarijo na Meglenogorje, napast tri bele lovce .

Kdo so bili ti trije bledoli?niki? Mogli so biti le sovra?niki Apa?em, torej prijatelji Koman?ev . Pa ne da bi bili oni trije sloviti bledbli?niki, o kterih je bil govoril Encepez, ko so odjahavali iz Tubaka v travano? Rad bi jih bil opozoril, toda ni poznal Meglenogorja in nemogo?e je bilo, da bi bil k mo?em prispel pred prihodom Apa?ev .

Misle?emu na vse to je izginil Me?anik z dvanajstimi Indijanci. Zdaj se zgibljava nekaj pod bli?njimi drevesi, in minuto za tem odkopitava konj . Jezdec je bil tudi poslu?koval Apa?e in njih oba vodnika. Mogel je biti samo njihn.i neprijatelj, sicer bi se ne bil skrival pred ujemi in ker je skoro v isti smeri odbegaval, dalo se je slutiti, da tudi on narnerja bele svariti.

Stopal je nazaj v nameri, da bo vsekako sledi l

vsem njim ter je pri?el prav oni ?as blizu bojeva

li??a, da je mogel opazovati odhod Apa?ev .

Tudi za temi je ?el . Krenili so jo v smeri proti reki. Njih gibanja in kretanja so bila tako ?umovita, njih zmagoslavje tako hrupovito, da mu je lahko bilo zmeraj ostati za njimi. Pri?ev?i do reke se lo?ijo. Glavno krdelo se je pripravljalo, da se u?olni (ukrca), in 8okoljeoko je izvedel pri tem

� ~=0. 76 L>--

Ovoje, namre? da je bil ?rnoti? ranjen od Velikegaorla in da se giblje ?eta proti Bivoljezeru.

Drugo krdelo, obstoje?e iz deset vojnikov in enega vodje, Antilope, se je obrnilo vzdol reke in tudi k tem se je prikral Sokoljeoko ; kaj nakanjujej o pravzaprav ti. Namerjali so pa, da pojdejo rano zjutraj za sledmi Velikega orla, Treskavca, Ju?nega panira.

Zdaj je vedel dosti. Oni trije bledoli?niki v Meglenogorju so bili gotovo "knezi gozdov", s Tiburcijem, velikim sledonajdnikom. glavne ?ete Apa?ev se jim ni bilo ni? bati in preden je onih

jednajst na?lo njihov sled, morali so biti opozorjeni. Toliko je bilo gotovo, da Me?anik s svojimi sprem- Ijevalci ni mogel vedeti, kdo so oni trije beli, ki so jih iskali v Meglogorju, sicer bi ne bili posebn e Ute, odlo?ili, naj jih poi??e .

Vrne se k svojemu konju, ki ga po dalj ?asa 'dobi, ker je imel do jarka znatno daljavo prehoditi . K no?nemu po?itku zdaj ni bilo ?asa. Poprej j e moral v Meglogorje, kteremu smer je kolikor toliko poznal. Zajahal je in odjezdil v temi.

Zemlji??e se je polagoma vzdigalo in ko je bil dosti prehodil Me?anikove smeri, videl je ukljub temi, da se pred njim pove?uje temna groma?a, ki jo je smatral Meglogorjem. Nahajal se je nevede tako blizu piramide, da mu je bilo treba samo nekaj ve?jih skokov, pa bi bil zadel na konja, ki ga j e Kanad?an ustrelil pod Diazom in don Estevanom in potem v roke pasti osmim Apa?em, ktere je Me?anik ko stra?e postavil po ravnini.

Kakor hitro pa je videl pred seboj temno gorovje, slutil je, kam je dospel ter krene v stran na

� -e- 77 ?>

ravnino, da bi hribovje objahal, ter se mu pribli?al na severni strani . Ker je bilo pono?i, nikakor ni mogel pota nadaljevati pred jutranjim svitom . Zatorej prive?e konja na dolgo, pa legne zraven njega, po?ivat.

Naredil je bil tolike telesne napore, da se j e

prebudil ?ele, ko je solnce ?e ?etrt svojega kroga preteklo. Sko?i pokoncu pa zajezdi konja.

?e dalje v stepo jahajo?, obrne se, Meglogorj e na levi pu??ajo?, v velikem polukrogu okolu njega in tako prispe na desni tok reke Gile, ki se tukaj

vije proti Rde?i reki . Zdaj je stal na polno?ni strani gorovja in ?e je hotel zaviti na hriboje, k o opazi na tleh, z rde?ocvetno granelo zara??enimi, sledove dveh jezdecev. Lastna varnost njegova mu je velevala, da se giblje po tem tiru .

Tudi ta smer je dr?ala proti hribom . Pohojena stebla so se bila zopet vzdignila, pa niso mogla star?a biti od ene ure.

Stopal je bli?e in bli?e hribovju. Solnce, sto

je?e na jugovzhodu, je metalo svoje ?arke med skalovne vr?i?e, osti in rti ter jim na izto?ni stran i naslikavalo zlate proge, od kterih so se ostro raz lo?evale mra?ne barve ob severnih plateh. Zgoraj na vrhuncih velikanov, so visele megle, ktere so jim dajale ime . Pozori??e, zdaj tako pisano in sliko vito, bi bilo moglo dajati divni predmet krajskem u slikarju, in res, Koman? pritegne konja in obsen?i si oko. Le nekaj sto konjskih skokov opazi pred seboj dva ?loveka, kterih vsaj eden je pri?akoval njegovega prihoda. Doslej ju ni videl, ker jih j e

o?esu zapirala vzdiglina .

� ?.ei> 78 ?>-

Prvi izmed njiju je sedel na potnem stolcu , kteri je zlo?en tvoril palico za ?etnjo, pred platnom po deskah razpetim, ki je poravnan tudi malo prostora zajemal . Oble?en je bil v sukno, sivo in modro ?rtano ter nosil ?irokrajni panama-klobuk, globok o na tilnik porinjen . O?i, vsaki trenotek potujo?e s platna na hribovje, a s tega zopet na platno, bile

oboro?ene z velikim, okroglosteklenim, zlati m Iornjonom, a desnica, osvobojena sive glas&rokavice, ktero je dr?ala levica, vodila je risalo s toliko brezskrbnostjo, kakor bi bil v slikarskem ateljeru doma v Londonu . Mo? je bil pe? eden onih angle?kih posebne?ev, ki si upajo, zana?aj o?i se na mo? njihne vlade, s svojo oto?nostjo (slabovoljnostjo) in z vsemi svojimi posebnostmi v najskriti?e kote najoddaljenej?ih de?el .

Drugi, ki je opazil, da se bli?a Koman?, je bil od nog do glave ogernjen v strojeno jelenovo ko?o, v Mehiki gamusa imenovano, ter nosil lehak a mnogotero pretrti slamnik na glavi, za pasom pa je imel celo oro?arno vseh potrebnih predmetov, po na?inu severoameri?kih lovcev. Dolgocevno pu?ko v rokah, motril je bli?alca z ostrim pogledom ter menil, ne da bi se ozrl na risalca :

?Sir Wallerstone ! ?

"Master Wilson !"

?lndijanec prihaja ! ?

me ne briga!"

"Utegn.e biti sovra?nik ! "

?Ni? me ne briga !?

"Bojevati se bade!"

" Ni? me ne briga !"

" Spravite in pripravite se !"

� --cm. 79 .e>-

?Ael sem v savano, da bi risal in slikal, in da bi ulovil ,dirjalca travane'. Naredila sva pogodbo, po kterl vi dobite svojo pla?o, zato pa imate mene ?uvati in ovarovati vseh telesnih nevarnost. Divjak je vsled tega va?a stvar."

?Pogodba me res obvezuje, pogibel na-s? vzeti ,

ali ?e jaz onemorem, izgubljeni ste tudi vi ! ? ?Ni? me ne briga ! ? ni sovra?nik, Koman? je, morete mirn o dalje risati, sir Wallerstone (S?r Uvelerstn). "

Tudi Koman?, po?asu se bli?ajo?, je bil prijel za svojo pu?ko. Prepoznal pa je, da nista Apa?a, da sta bledoli?nika, od kterih se mu ni bilo ni? posebnega bati.

"Stoj!" zavpije Wilson v onem ?argonu (po

kvarjeno besedje), ki je navaden med Indijanci in. Mehikanci. "Kaj dela rde?i mo? tu na lovi??u svojih sovra?nikov? "

?Je-li moj beli brat prijatelj Apa?em ??

?Prijatelj je vsem, ki mu dad? mirno hoditi in

sovra?nik vsem onim, ki oku?ati njegovo kroglo . ?

"Bode-li Apa?em govoril, da je videl sina

Koman?ev."

" Mol?al bode kakor odbit rog. "

?Potem bo moj beli brat ohranil svoj oglavek, ?

glasi se ponosni odgovor Indijanca, svojega konj a

zmeraj bli?e gone?ega .

Lahni smehljaj drkne ?ez preperelo Wilsonovo

lice.

" Oho ! Kaj je moj rde?i brat tako velik vojnik ?

Sto Koman?ev in dvesto Apa?ev bi se zastonj tru

dilo, dobiti moje lase."

� 8o v.

"Potem je bledoli?nik jub1jenec Manitova, ker Sokoljeoko dobi oglavek vsakega mo?a, ki ga ho?e imeti."

?Sokoljeoko?? Zani?ljivi potezaji izginejo te r narede mesto veselju. ?Sli?al sem o Sokolovemo?esu, Romanen ; ima zvesto oko, hrabro srce, mo?no roko. Kaj dela v Apa?evini ? ?

?lmeti ho?e oglavek ?rnegati?a, figavega glavarja Apa?ev in pa ko?o ,razbojnikov travane', ki so tamkaj v gorah.?

?Razbojnika travane? Me?anik pa Rde?oro?nik ? Kaj sta hudobnjaka res tukaj ? ? "V Meglogorju sta, ho?eta umoriti Velikegaorla, Treskavca, Sledonajdnika."

"Tristo takih! ,Knezi gozdov in gospodi travan so v tej de?eli?' Moram jih videti, pomagati jim moram. ? Sir Wallerstone! dovolite, da vam predstavim tu Sokoljeoka, najhrabri?ega Koman?ev . "

"Ne briga me ni? ! Imam risati ! " Zapadnjak je opustil daljne posku?nje, da bi


razpredel ob?ni razgovor.

" Moj rde?i brat povej Velikemuorlu, kader z njim govori, da ga pozdravlja Wilson, Montanec."

?Sokoljeoko mu bo izrekel ime, ktero so sli?ale njegova u?esa. ?e ostane moj brat z mo?em s ?tirimi o?mi dolgo tu, dr?i naj pu?ko v pripravi ! Razbojniki travane imajo dvanajst Apa?ev pri sebi, in drugih jednajst rde?ih ?akalov pride od reke, da se

njimi zdru?ijo . ?

"Kje ima svoje tabori??e rod ?rnegati?a? "

"Nima vigvama pri sebi. ?eta bledoli?nikov je ?la v Meglogorje, zlata iskat ; uni?il jo je, ko je

� -2> 81 .e>

solnce zatonilo na zapade ter se napotil s svojimi vojniki proti Bivoljezeru . "

" Kaj dela tarn ? "

"Pojde po ?ede in oglavke bledoli?nikov ."

"Pojde-li za njim moj rde?i brat?"

"Iskal bo Velikegaorla, pri kterem je sledonajdnik, ki pojde na Bivoljezero, ako sli?i, da ?rnoti? ho?e tam umoriti njegove bele prijatelje. Sokoljeoko ga bo spremljal . "

Wilsonu se lice razjasni .

"Potem pojdejo ,knezi gozdov' tudi na Bivoljezero ?"

?Sokoljeoko ?uti tako v magannla?

"To bo moj rde?i brat tudi mene tam na?el, " obeta na pol glasno Wilson v poindijanjenem nare?ju, Angle?u do cela nerazumljivem . A glasneje pristavi : "Pozna-li Sokoljeoko mustanga, ,dirjalc a travane' nazvanega ? "

?Sokoljeoko je sli?al o njem . Beli ?rebec je to, ki ga ne more ujeti nobena roka. O?i iskrijo ogenj , nosnice pihajo sopar, griva se mu vle?e po zemlji in njegova kopita delajo iskre na skali.?

?Videli so ga v ravninah Blak-Fork. ?

"Zdaj pojde na obali rde?e reke in na Bivoljezero, kjer v senci gozda mustang raj?i pije, neg o na odprtih bregovih reke."

" Sir Wallerstone ! "

"Master Wilson !"

"Ta Koman? gre na Bivoljezero ."

"Ne briga me ni? !"

"Tam najde nekaj zel? redkega."

"Ne briga me ni? !"

?Namre? ,dirjaha travan.e', ki gre na Rde?o reko . ?

II. del. 6 � 82 L>-

Trenoma se vzdigne Angle? s stola, obrne se,

prime zlati lornjon s palcem in kazalcem levice ter motri Indijanca s pogledi, y kterih se je izra?alo

zmeraj ve?je zadovoljstvo . Se enkrat obide Angle ? z ostrim pogledom Sokoljeoko . Krasna, divjevitna postava, ki jo je predstavljal na veli ?astnem konju , uplivala je premagljivo na njegov umetalni ?ut.

"Master Wilson, vpra?ajte ga, ?e smem posneti njegovo sliko ! "

Zapadnjak se obrne h Koman?u, ki je konja prignal do razstavila in s strme?imi pogledi je primerjal risbo z vrhovi Meglogorja .

"Kaj vidi moj rde?i brat ? "

"Beli mo? je velik ?arovnik. Ali more tudi podobo ?lovekovo zagrabiti, da ne umrje ?" "Ali naj zagrabi ono mojega rde?ega brata?" ?Kdo jo dobi ?

"Dvakrat jo zagrabi in enkrat jo dobi moj brat . More jo seboj vzeti v vigvam ter jo podariti skvovi svojega srca."

Sokolovemo?esu se razsvetijo pogledi.

"Po naj za?enja veliko zdravilo . "

"Kaj govori ?" vpra?a Angle?.

"Pravi, da le, ?e tudi on dobi eno sliko . "

"Dobi jo. Postavite ga s konjem tako, da ga imam desno pred solncem . "

Wilson prime Koman?evega konja za uzdo ter mu da postavlj enj e, kakor je odgovarjalo ?elji Angleiei. Sokoljeoko se zgane v u.ajponositi?e dr?anje , ki mu je bilo mogo?e . Wallerstone postavi nov papir, prime za risalo, in. ?udna seja sredi Apa?evine, okro?ena z nevarnostmi grozovite stepe, se je pri?ela.

� -4> 83 t>-

?Uff!" d? svojemu srcu oddu?ka v grlovne m izglasu. "To je Sokoljeoko, Koman ? Razjezdi, odpne sedlo, pa pritrdi sliko med njim in med ?abrako, da se ni mogla pokvariti. Angle? se je dal zopet na izdelovanje svoje slike ter za vse drugo ni imel o?esa .

"Kdaj bo moj beli brat na Bivolj ezeru ? "

"Zdaj ?e ne ve," odgovori Wilson .

?Pozna-li Bivolotok? ?

"Ni ga ?e videl, ker njegova doma?ija le?i

veliko sto dni hoda proti polno?i od de?ele Koman?ev . Pa na?el ga bo, ako se poka?e potrebno , da ga i??e."

"Konji mojega brata so mladi in ?vrsti ako zdaj odjezdi, bo tamkaj, preden se solnce drugi? poni?a. Rio Gila se izliva v Rde?o reko, tam, kjer mu rde?i in beli mo?je dajo ime Rde?ih vilic. Moj brat se obrni vodi nasproti na Bivoljezero. Stel bo veliko otokov in kadar do sedmega pride, vidi Bivolotok. Tam ?aka deset vojnikov Koman?ev na Sokoljeoko. Moj brat jim reci, da Apa?i gredo, za njimi pa Koman? s knezovi gozdov. "

" Kaj Apa?i ne bodo poprej tam od mene?"

"Ne bodo. Brodarijo v svojih ?olnih proti vodi, moj brat pa ima tri brze konje. Sinovi Koman?ev naj mimo pu??ajo pse Apa?ev in naj se jim ne ka?ejo."

"Prinesem jim to sporo?ilo."

Sokoljeoko izvle?e no?, pa s svojih gama? od-r

eze gumb, umetalno izdelan iz je?evih ??etin .

Moj brat jim poka?i ta ?elod, pa bodo znali ,

da je prijatelj Sokoljemuo?esu! Koman? govori

hvalo svojima belima bratoma za veliko zdravilo !"

� V kratkem galopu oddirja, proti goram. A pri, ?ev?i do panog, ustavi hipoma konja . Prav zdolaj, nasproti prvemu obronku, je bil opazil tri temne

to?ke, ki so se mu zdele, da se pregibajo. So-li bili ljudje ali so bile iivali? Moral je vedeti, pa jaha naprej brez strahu, dr?e? pu?ko na strel.

Cim bli?je je prihajal, tem razlo?ni?e jih j e spoznaval . Bilo je pet Apa?ev. Morali so biti od onih jednajst Indijancev, poslanih iskat sledov

?knezov gozdov? . Vsekako se je ?eta razdelila. ?est jih je ?lo naravnost za sledovi, pet jih je obhajalo hribe, da bi bele od zad zajeli .

"Ti psi Apa?ev bodo videli in umorili Wilsona, Montanca in bledoli?nika s ?tirimi o?mi . Ali Sokoljeoko bo re?il svoje bele brate in kojote primoral , naj mu sled?. "

Risba, ktero je bil napravil Wallerstone, je bil a

zdaj pla?ana z velikosr?nostjo, s ktero je sklenil Koman?, da Apa?e odvrne od njihove smeri.

Konja na kratko oprime ter vihravil proti njim . Opazili so ga oni prav tako dobro, kakor on nj e ter stra?no zatulili, ko so v njem prepoznali Koman?a.

Pet pu?ek se nameri nanj in pet strelov po?i , a nobeden ne pogodi, ker se je dr?al v strelnem nedosegu. A ?e preden je mogel kdo izmed njih zopet nabiti pu?ko, okrene konja, Leti nanje, ustreli. Drugi pade mrtev s konja. Vr?e pu?ko ?ez rame, pa zagrabi tomahavk.

?Sokoljeoko, Koman? !? odmeva njegov zmago viti glas.

V potnem diru drvi njegova ?ival proti konju

bli?njega Apa?a . S prsmi tr?ita ?ivali skupaj. Bil je drzni kos indijanske hrabrosti. Posre?il se je.

� 85

Apa?eva ?ival zgrudi se na zadnje noge in tisti hip pri?umi tomahavk njenemu jezdecu na lobanjo.

Tudi Koman?ev konj je bil s tr?enjem onemogel , ali on ga dvigne, obrne ter odbiti, preganjan z besnim krikom ostalih treh .

Dirjajo? je nabijal. Njihovi streli so ga pou?ili, da njegova srebrenka dalje nese, ko njihove pu?ke . Z nabijanjem gotov, se obrne. Tudi oni so nabijali. Takoj je ustavil iival, meril, strelil. Najpredpi?i pade. Obrne se zopet in nabija. Ostala dva sta hitela za njim. Vedno se ozirajo?, da bi meril daljavo, dr?al se je samo nekaj korakov iz strelnega dosega. Strel po?i za njim in ?e eden ; nobeden ne zadene. Na to potegne zopet konja okolu in drvi naravnost proti njima. Jezde? meri ter odstreli zadnjega s konja, pograbi pu?ko za cev ter udari konj a prvega po glavi tako strahovito, da se je prevrni l in jezdeca pokopal pod seboj.

Konj sko?i zopet kvi?ku, ali preden se Apa? vzravna, kle?i ?e Koman? na njem ter ga z ostrino usmrti.

On sam, brez najmanj?e po?kodbe, je uni?il v desetih minutah pet Apa?ev. Jezde? od mrtveca do drugega, odrezava oglavk e ter jih pritrdi na sedlo.

?e je imel opraviti s zadnjim, ko vidi k sebi prihajati dva jezdeca s tovornim konjem. Bil ie Angle? s zapadujakom.

Oba ga prepoznata ter ja?ita k njemu brez obotavljanja . "Bela mo?a sta sli?ala pu?ke pokati, pa sta pri?la gledat, kdo je streljal?" vpra?a Sokoljeoko.

� --(ce 86 ?>

"Tako je," odgovori Wilson, ko strme? ogleduj e pet presnih oglavkov na sedlu .

Sir Wallerstone odpre usta, prime zlati lornjo n s palcem in kazalcem desnice ter meni :

"Bog, cel de?ko, de?ko, skoro kakor Angle?. "

Na to obrne konja in odjezdi .

" Moj rde?i brat je velik vojnik, ima dobro srce. Montanec bo Koman?em na Bivolotoku pripovedoval

o hrabrosti njih neustra?ljivega brata," re?e Wilson. Podav?i roko Sokolovemu o?esu, odjezdi za Angle?em. Konji padlih so zdirjali. Sokoljeoko jezdi nazaj na sledove, ki so je pustili Apa?i. Sledil je po tiru kar najhitreje, ker je zgubil veliko ?asa, ko se je bil dal slikati ter je moral zadeti na ?est Indijancev, ?e preden so do?li do Velikegaorla.

Kmalu dosp? na mesto, na kterem so se bili oni jednajsteri razi?li na dvoje. Stel je no?ne utise, in na?el je, da jih je res ?estero obrnilo se proti Meglogorju. Ker so bila tla odtodi naprej skalovita, je bil tir lovcev le te?ko zasledovati, to boja ?esterih vsekako ni bila tako hitra, kakor ona peterih. Ti so imeli gorovje obiti, in morda so iz

tega uzroka ?esteri po?ivali, da bi jim dali potrebnega obroka za to.

Te domneve so bile videti prave, ker res zagleda Sokoljeoko kar v kratkem ?est jezdecev, ja

?o?ih po?asu, eden za drugim, po tleh iskajo?ih . Menili so za trdno, da je krajina za njimi povsem brez pogibli, ker nikomur ni palo na um, da bi se bil nazaj ozrl.

Bil je pa? ?as, da se kaj stori, ?e se je imelo posre?iti, da jih odvrne od zalezovanja lovcev .

� ?.ei> 87 .e>

Vzame pu?ko z rame, pa ostrogne konja. V diru je jezdil : v eni minuti ?e je bil iz strelnega do sega. Zdaj pa zasli?ijo kopitanje za seboj ter se obrnejo nazaj.

" O-hiii, o-hiii !" za?uje se vojni krik Koman?ev.

Konj mu obstoji, pu?ka zagrmi, krogla podere sovra?nika s konja in zopet se je vra?al drzoviti Indijanec po potu, po kterem je pri?el

Tuljenje, besnota in presene?enje se ?l* za njim in pogled nazaj ga je prepri?al, da hitijo za njim z vso naglostjo svojih konjev.

Drvil je, zmeraj nabijajo?, naravnost proti Gili , in zana?ajo? mo?em svojega konja po tem na?inu, da so mu vedno bli?ej prihajali, vendar ne tako, da bi pri?el v doseg njihovih krogel. Nakana mu je bila ta, naj menijo, da so njihovi konji premo?nej?i. S tem je izpodbadal njih gore?nost ter jih s tem ve?jo gotovostjo oddaljeval od Meglogorja.

Pri?ev?i do reke, spravi konja v ve?ji dir. Ja?o? po bregu, dospe do kraja, kteremu nasproti je bil stal plavajo?i otok. Uveril se je na prvi pogled, da se je moral tukaj boj vr?iti . Odstreljene veje so le?ale po tleh in ?tevilni ustopi indijanskih mokasinov (?evljev) so mu dali pri?akovati, da njegovih sled i ne bodo tako hitro zasledili .

Konja obrne v vodo, vzame pu?ko in pra?nik (rog s smodnikom) kvi?ku, ter plava vzdol reke, preganjalcem svojim nasproti . Grmovje, obrobljajo?e re?ne bregove, ga je sicer res zadostno krilo, vendar je bilo podjetje njegovo skoro besne drzovitosti, kajti, ?e so ga opazili, to je padel svojim sovra?nikom v roke skoro neoboro?en.

� -.e> ss ?>-

Toda ti so bili preve? razuneti, da bi bili mogli ugeniti njegov na?rt. Sli?al jih je, kako se bli?ajo ; dirjali so mimo grmovja in mimo njega kar v galop u naprej. Takoj krene s konjem na breg, predrv?i grmovje. Ni bil ?e zadnji tako dale?, da bi ga n e mogel s kroglo dose?i . Vzdigne pu?ko ? trenotek merjenja ? pok in Apa? se zvrne s konja.

0-hiti, o-hiii !" odmeva zmagovni krik Koman?e v in na to hiti zopet ob pore?ju nazaj .

Besno tulenje, kakor bi prihajalo iz sto grl, izgla?avajo preslepljeni ti ?tirje Apa?i. Obrniv?i konje, hitijo za Sokolovimo?esom, a za paleg a rojaka se niti ne zmenijo.

Kaj bi mogla njegova pu?ka tudi nje strahovati? Hotel je poskusiti.

Ko je bil zopet nabil, meril je daljavo med njimi in med seboj . Zado??evala je njegovemu namenu. Sko?i s konja, ki hipno obstane kakor zid, stopi zanj, da mu je bilo ?ivaljo truplo v kritev te r polo?i ustje srebrno kovane pu?ke v zibel sedla .

Apa?i ostrme, brzdajo?i konje . ?Sokoljeok.o, Koman? !? kli?e jim nasproti, ?kteremu ?akalu se ho?e vzeti oglavek? ?

V odgovor se razlegne ?e enkrat grozna zatulba, ko sli?ijo ime najhrabrej?ega njih sovra?nikov . Videli so zunaj dosega svojih pu?ek, pa so menili , da tudi njih krogla ne pogodi .

" Apa?i mu bodo ko?o odrli in njegovo src e bodo vrgli jastrebom v jestvino. Njih bratje so za njim ter ga bodo zagrabili," kli?e eden izmed njih .

?Bratje psov so mrtvi. Pet oglavkov visi na

sedlu Koman?evem, in pet konj i??e jezdeca za gorami.?

� --.?e 89 L>--

Izpoznali so oglavke, pa za?en? ?e divjej?e tulenje. "Morilec jim bo sledil v de?elo senc," rjove eden izmed njih, pu?ko dvigniv?i . Strel se posveti, toda krogla ne prileti do

Sokolovegao?esa. " Apa?i so tresoglave babnice ; niso se u?ili streljati. Koman? jim poka?e, kako se zadevajo psi."

Tudi njegova pu?ka zagrmi, in oni, ki je bil tstrelil, se zru?i na zemljo, zadet v ?elo. Opazujo? jih z ostrim pogledom, ostane na mestu, hitro nabijaje pu?ko, stoje? za konjem .

Ko bi bili zdaj nanj planili, moral bi bil be?ati, ali njihova razjadenost jim ni pu??ala hladno prevdarjati. Poizstrele svoje pu?ke, a ni?esar ne store .

To je bilo, kar je namerjal. 'Tenoma je sedel na konju ter hudoaril nanje . V teku streljajo? zadene enega 7 ple?a. Naporna je?a, vznemirjenost borbe, to je delovalo, da mu je kri zavrela, da jezde? ni mogel ve? gotovo meriti.

Obrniv?i pu?ko, dvigne jo ; v tem pa mu konjeva noga obvisi v korenini ; konj pade, pu?ka odleti

dale? pro? in preden se je mogel upokon?iti, dobi udarec po glavi, ki ga onesveti .

Ko se mu vrne zavednost, videl se je zvezanega, na rokah in nogah, le?e?ega na tleh in da ga neranjena Apa?a ?e bolj povezujeta . Obvezanega obstreljenca pustita za stra?o pri zvezancu, a sama se vr?eta na konje, da bi semkaj prinesla one tri padlece. Ker je prvi le?al blizu. Meglogorja, trajal o je dolgo, preden sta se vrnila. Preteklo je bilo ve? ur, ko prideta in sklepal je iz tega, da sta pogledala tudi po onih za gorami padlimi .

� -e. 90 ?>-

Naredil se je bil ?e mrak . Nabrala sta vejevj a

in nanesla suhega bi?ja, da bi ?gala tabori?ni in mu?itveni ogenj . (Nektere ujetnike so privezavali k kolu ter jih bodli in rezali na vse mogo?e na?ine , da so nesre?ne?i groznih bole?in tulili, kar so divjak i zvali ?smrtno pesem?, a sami so okolu rajali in se

krohotali. Hitri uboj je bil ?e milost. Na smrt izmrcvarjenega so pekli in ? pojedli. ? Nekterim so

grmado ?gali na trebuhu, kar je dajalo kri?evit o zabavo, iglasti ?enskam in otrokom. ? Nekterim so polomili vse ude, dejali jih ?ive v vodo, da je postalo meso bolj prhlo, potem jih klali, pekli in potem se gostili.) Sokoljeoko je gledal te priprave s hladn o pokojnostjo. Ni se bal smrti prav ni?, vendar j e pre?al z vso bistrovidnostjo na prilo?nost, kako bi se re?il.

Kupa sta bila zvrhana ter imela biti o?gana, a

tu opazita Apa?a, da jima nedostaja u?igala . Antilopa, vodja male te ?ete, veli drugemu neranjenem u divjaku, naj gre iskat votlega drevesa ter prinese trhline. Sam je rezal klina, potrebna pri indijanskem o?iganju, obrnjen s hrbtom na pol od Sokolovegao?'esa .

Edino zdaj je bilo mogo?e re?iti se. Koman? je na uho vlekel stopaje oddaljajo?ega se, in ko jih ni bilo ve? ?uti, popusti ?e nekoliko minut . Na to pa se vr?e kvi?ku ukljub sponam, prime Antilopo s zvezanimi rokami od zad, potegne na tla, pritisn e mu s te?o svojega telesa glavo in lame na zemljo , izvije mu no?, zgrabi ga s zobmi, davi Apa?a z levico, prere?e si z desnico jermenje na nogah in porine klino sovra?niku v prsa.

� --e> 91 -6>--

Ta dogajaj se je vr?il v treh sekundah, tak o strelovito, da niti Antilopa niti ranjenec ni utegnil dati glasu od sebe.

Zdaj sko?i zadnji, ukljub svoji rani, a zdaj mu je tudi Sokoljeoko roke stisnil okolu vratu ter ga, podrl na -tla, da je mo? izgubil sapo in zavest. Komane je imel namero, da ga ne udu?i. Stopi med grmovje, priplazi se nesli?nih korakov proti smeri, v kteri se je oddaljil ostali Apa?. ?ez nekoliko ?as a se pritisne k vrbovem deblu, ?akajo?, da se vrne.

Dolgo ni trpelo, kar za?uje hitre korake. Dal mu je mimo iti, zgrabil ga odzad ter ga poru?il. ?Kteri pes more mu?iti Sokoljeoko? ? U?il bo Apa?e jezditi tjakaj v de?elo duhov ! ? Potez in trije urezi, pa je dr?al oglavek umorjenega v rokah. Na to se vrne k omamljencu, zve?e mu roke in

noge ter pri?ne premagalcem trgati oglavke, tud i Antilopinega vzame .

V tem se je nezavedni osvestil . Sokoljeoko stopi h konju, ki so mu ga bili k drevesu privezala, pa,

izvle?e iz umetno vezane sedlove torbe krivec ali trnek, narejen od ribjih kosti, pritrjen na konopcu od rastlinskih vlaken. S tem stopi k zvezancu :

?Apa?i niso razumni?i od ?ab v blatu ribnakovem. I??ejo u?igala, a ne vpra?ajo, ?e ima ognja Koman?. Sokoljemuo?esu so dali deset ko?, a za jednajsto ne mara, ker naj ?ivi ranjeni ?akal d a bade svojim sinovom in bratom raztuljeval dela in dejanja Koman?eva. Ali znak mu bo naredil, znak, da oglavek je njegov.?

Ranjenca prime za lase, pa mu z no?em napravi dvojni obrez okolu glave . Na to vzame vse svoje

� 92 ?>

pridene strelivo in hrano Apa?ev ter vr?e vse njih ,oro?je tja v reko. Zatem prere?e konopce ujetniku , pa mu potisne trnek v roko.

?Apa?a bo dr?ala njegova rana tukaj . Ribe naj jede, pa ?aka naj, da se vrnejo njegovi, da jim pove : ,Sokoljeoko je bil, v sredi de?ele svojih sovra?nikov, in jednajst oglavkov je dobil v teku pol solnca. Howgh!? **

Sokoljeoko zajaha konja, ter krene v pravcu na lVleglogorje, kamor poprej priti so ga zadr?evali dagodki dana?njega dneva. Bilo je sicer povsem temno, toda poznal je lego pogorja, ter se nadjal, da bo ?ena?elsredstev, kakodapridedo "knezov gozdov"

kratkem ima temno gorsko tvorbo na levici . Bri?e jo naprej v za?etem smeru. Tu mu prileti na uho dalj nojekri glas :

?Fabij?ij?ij?ij ?' ?Fabij, moj otrok, moj sin !? To je bil glas kakor?en ne more priti iz ?lo


vo?kega grla, tako hrupovit, tako gromovit je bil . ?Fabij !? razlega se po dalj?em presledku tretji? skozi tiho no? ; potem ostane vse tiho .

Ta klic ni prihajal od Indijanca, kakor je kazal jezik, kteremu je pripadalo ime . Pa ne, da bi prihajal iz prsi Velikegaorla, kakor ka?e mo? glasu ?

Brez strahu, toda budnih ?utov jaha Koman ? dalje. Sli?al je ?e ?umenje vodopada ; zdajci mu nasproti zadoni :

" Stoj ! Kdo si tukaj ?"

?Prijatelj bledoli?nikom !?

� 93 v.

?Indijan, ki nam ?e biti prijatelj? Kako?no mu e ime? ?

?Moj beli brat, povej poprej svojega! ?

Rde?i mo?je me nazivajo Velikegaorla, in tu je ?e jeden, ki ga imenujejo Treskavca." "G-ospoda travane! Uff ! Koman? ju je iskal ?e dva solnca dolgo. " ?Koman? tu, v Apa?evini?? pra?a Pepo neverjetno . " Moj rde?i brat povedi, kako se imenuje ! " "Prijatelji in sovra?niki Koman?ev mu govore Sokoljeoko".

?Sokoljeoko ! Santa Laureta, Rdoles, ako je to res, potem je to pravi ?lovek, kakor ga potrebujeva. Moj rde?i brat razsedi, pa nam povej, kako je pri?el na misel, da naju poi??e? .

Lovca postavita pu?ke v kraj, Koman? stopi s konja. Bil je divni prizor : trije siloviti mo?je se snidejo v temni no?i sredi sovra?ne krajine in bela juna?ki podajata roke rjavcu. Dasi je bil rjavi gorostasen, moral je vendar gori gledati, ?e je hotel videti Kanad?ana v obli?je .

?Moj rde?i brat je vedel, da smo bili v Meglo

gorju??

"Knezovi gozdi, razbojnika travane in 12 psov

Apa?ev, kje so ? " "Mrtvi so," odgovori Rdoles prosto . ? Ho?e-li moj brat imeti njihove oglavke ? "

" Odkar je solnce navpi?no stalo nad njegov o

glavo, re?il je Sokoljeoko deset oglavkov. nosi

samo ko?e, ktere je sam pridobil."

? Jednast oglavkov !" ?udi se Pepo. "Moj brat, pripoveduj !"

� --<e 94 ?>--

Koman? jame razkladati svoje p?ro?ilo, kter o pa lovca, dasi od do?ivljenega iznenadenja, pazn o poslu?ata. Ni govoril o svojih dejstvih, ali iz njegovih kratkih, enostavnih besedij sta sli?ala, kaj je tudi zanje storil ter sta bila polna ob?udovanja in hvale?nosti do njega. Bil je ponosni in sr?ni lik onih bronastih postav, ki so neko? gospodarili po travanah, ter se mogli samo v dotikanju z belimi razlo?iti.

Ko je dovr?il, pripoveduje tudi Rdoles o dogodkih poslednjih dni. Hitri izgin. Fabija je bil konec poyedbi. Zdaj umolkne, pa ?aka, da Sokoljeoko izre? e svoje mnenje . Ni bilo treba dolgo pri?akovati .

"Razbojnika gozdov in travah ne bota umoril a velikega sledonajdnika?, ampak dala ga bosta Apa?em; ti ga bodo pa odvedli na Bivoljezero. "

"Potem moramo takoj mahniti proti Bivoljezeru" ,

trdi vro?inski Dormiljon. "Moja brata bosta ?akala, da se prika?e jutro, ki bo posvetilo vse sledove."

?Na? prijatelj Sokoljeoko govori pravo, prigla

suje Kanad?an. "Mene ?ene ?e mo?neje odtodi, nego-li tebe, Pepo ; toda razumnost nama veleva, da iz sledov beriva, kaj nama je storiti."

?Ali njegova pu?ka je le?ala tostran zdolaj, ? pripominja Dormiljon.

" To dokazuje, da je moja misel prava. Namest u streliti, hotel je napadnike s kopitom sprejeti, in pri tem mu je vsled nekakega nezgodka pu?ka izdr?ala iz rok. Glej, glej Pepo, kaj nosi Koman? !"

Sokoljeoko je bil pogledal ?ez rob plo?adi ter prijel predmet, ki je bil na kraju obvisel. To je bil peresni ?op enega razbojnikov .

� ? odlo?i on. ?Koman? ju je videl, ko se je boril s konjskimi tatovi.?

Ves strmi obronk je kazal sledove prog, ki so jih zapu??ali, ko so se doli trgali in valili. Kamenita tla niso dajala nobenega znaka in pojasnila . Ostro oko Indijan?evo je preiskavalo vsaki palec okolice, bliinje in daljne, ter je obstalo na gladini jezera. V?eraj?nji streli izmed grmi?ja gori na skali so bili odtrgali nekaj vej, ki so bile dolu. pale in zdaj na vodi plavale . Driale so jih ?irokoperne rastline ; ena

pa se je zi.bala prosto, in na to je bilo Koman?evo


oko uprto. Iztegne roko po njej. "Kaj vidita moja brata? je-1i ta veja trdno leii

ali plava?" "Plava," odlo?uje Kanad?an . "Da," potrjuje zdaj Pepo, ?giblje se, in sieer

proti skali tja. Voda mora imeti podzemski odtok. Pa kaj bi nam hasnila ta opazka? ?

?Sokoljeoko v6, cla sta razbojnika savane mnog o pri pseh Apa?ev. Nobeno oko jih ?e ni videlo na konju, in vendar so hitro z mesta na kraju. Zatoraj m?ni Koma)* da imata ?oln, ki ga skrivata v gorah,

kjer ga nih?e ne i??e. Brata moja naj izvolita gledati sledove razbojnikov? .

Pregledaval je okolico . Napad je bil izveden z vrhov gor?, in moglo se je domnevati, da sta z z ujetnikom najprej tjakaj se vrnila. Toda gori ni vodil drugi pot ko oni po jarku, kteri je rabil Ku-

Ne da bi se dalje mudil s preiskovanjem zemlji??a, hiti Koman? proti jarku. Lovca gresta za njim. Ni bil ?e dale? gori prikora?il, obstane ter kaie na predmet, ki je bil obvisel na hrastovem grmu.

� -4* 96

"Kos Fabijevega pasu !" klikne Rdoles. ?Na pravem sledu smo. Naprej ! ?

Sokoljeoko je hitel naprej. Niti najmanji predmet, naj bi bil majhen in neznaten kakor koli. ni u?el njegovemu pogledu, od rane mladosti izurjenemu , dasitudi je napredoval tako hitro, da bi bila lovca v skrbeh, kako bi jima kaj va?nega u?lo. Obrne se takoj na stezo, ki se je vila ob robu vi?avja. ?

Koman? je stopal na drugi strani gore doli, tam, koder sta tudi Baraha in Oro?ej hodila, konja Ku?ilovega iskajo?a in na to krene v stran med skalovine. Tukaj le?e na zemljo z o?mi obro?i ostro kakor s ?estilom vso okolico, poslu?a ; na to sko?i po koncu .

"Voda jezerova ?epe?e pod Sokoljevimo?esom ; za njenim glasom pojde."

Po?lu?uje od ?asa do ?asa, koraka nazaj, kren e zdaj na levo zdaj na desno, in naposled obstan e pred odprtino, ki je dr?ala v skalovje, kakor nekaka vrata. Pripogne se da.

"Uff !" glasi se zadovoljni zvok, "du?a Koman

?eva mu je resnico oznanjevala. Moja brata naj pogledata v vodo ! "

Pristopita bli?je ; opazita, da imata pred seboj oni skrivni vodotok, po kterega predorini je po?iljalo jezero svojo vodo v Rio Gilo. Valovi vodotokovi niso bili globoki, a bistri tako, da se je raz

lo?no videlo na dno, na kterega mehki usedlini so se poznali ustopi ?tirih nog, kteri prsti so kazali v temo vodotokovo .

Koman? sezuje mokasine, odpne golenke (gama?e), ter stopi doli, da bi ?el za sledovi. Vrne se ?e v nekterih minutah, kos jermenja od bivolje ko?e v roki dr?e? .

� -.e 97 ?>-

??oln razbojnikov je visel na tem kosu, kterega sta razrezala z no?evo ostrino . "

Jermen je bil pre?vrsto zabit v skalo in Me?anik je bil primoran prerezati ga. Od ostalega konca je bil ko??ek, ki ga je Kanad?an zdaj v rok i dr?al, primerjajo? prerezno ploskev. Prereznina je dokazovala zadostno, da je bil rez storjen ?ele v pretekli no?i.

?Pa so sledovi samo ?tirih nog," meni Pepo. ?Velikega sledovnika sta nosila," odgovarja Indijanec. "Moja brata naj ?tejeta kazavo nog." Res se je pokazalo, da je vzel prvi, kateri j e stopil v vodo, breme na-s? .

Ta lokava dr?i v Rio Gilo . Gotovo je, da razbojnika gresta na Bivoljezero. Ni nam treba naravnost hoditi po utisih sledov, ampak moremo kar

odrezati vogal, tvore?i Rde?evilice," predlaga Rdoles , ki je koprnel ?elje, da bi razbojnika dotekel . "Moramo ju imeti, ?e predno jima bo mogo?e priti do Apa?ev."

"Moj brat, bodi miren," te?i Sokoljeoko. "Na

Bivoljezeru ?aka deset hrabrih Koman?evih vojakov Sokoljeoko. Skrili se bodo pred psi Apa?ev, razboj nikoma pu??ave pa ne bodo pu??ali naprej . Moja

brata naj prideta, da poj de Sokoljeoko po svojega konja. Ujel jima bode dvoje ?ivalij mrtvih Apa?ev, da jima ne bo treba vedno na zemljo polagati svoji h podplatov, ki niso tako hitri od kopit mustangovih ."

Istega jutra in nekako ob istem ?asu, v ktere m se je Sokoljeoko prebudil iz svojega spanca, bli?alo se je od severa sem deset oseb proti obre?ju Rde?e reke. Niso jezdili in na prvi pogled je bilo spoznati , da so Koman?i. Hodili so drug za drugim, in vsak

II. del. 7 � ?st) 98

je stopal v stopaje drugega, in to se je godilo s toliko skrbnostjo in natan?nostjo, da je bilo treba prav vajenega o?esa, ki bi prepoznalo, da sled ne prihaja samo od ene osebe.

Razun naprejstopajo?ega nosili so vsi polegsvojega oro?ja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vo?njo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo slu?iti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zve?e v podobo ?olnov in s smolo zama?e.

Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimo?esom na Bivolotoku .

Najpredni?i vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepri?anostjo in to?nostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani de?eli in res prisp? do Rde?ereke prav na tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku .

Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrniv?i se : "Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko

Bizongriva, Koman? ? "

V resnici se je dr?alo govornikove glave tako obilno in gosto Iasovje, padajo?e dolu po ple?ih, da je to ime povsem opravi?evalo .

Po kratkem posvetovanju odlo?? bremena in

?eta, pustiv?i ?uvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepri?a, ?e ni blizu sovra?nega bitja. Ko se mo?je snidejo, uverjeni, da nih?e ni na?el kajvznemirjajo?ega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust

" O-hiii, o-hiii !" ?uje se klic Koman?ev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride.

� ?.es. 99 t>-

,,Sokoljeoko ?e ni tukaj, pa pride, ker roka njegova vselej stori, kar z besedo obljubi. Moji bratje naj poskrijejo skorje ter potaknejo ob vodi, da jih ne more videti noben sovra?nik . "

Ni trpelo dolgo, in cel? najbistrej?e oko bi ne bilo moglo brez natankega preiskavanja opaziti pri

sotnost Koman?evo.

No, njih strpljivost je imela prestati trdo posku?njo. Dan je pre?el, no? pretekla, tudi jutro se je razkadilo, ne da bi se bilo kaj pokazalo, kar bi bilo vredno njihove paznosti . Naposled, popoldne , za?uje se konjsko topotanje, in Bizongriva, pre?e ? iz svojega skrivali??a v trsji, spozna dva bela, kako jahata s tovornim konjem proti reki. Nasproti Bivolotoku se ustavita. Prvi, ves v gamuso oble?en, od solnca zagoreli mo?, prijezdiv?i prav blizu vode, polo?i roke, kakor v?eraj vodja indijanski, na usta, v podobi govorila, pa kli?e :

" Ho-la, Koraan?e! "

Takoj ustane Bizongriva z napeto pu?ko pred njim . ?Odkodi ve bledoli?nik, da je tukaj Koman??? "Od Sokoljegao?esa," odgovori beli, smejo? se

oboro?nosti.

"Ali mi more to dokazati moj beli brat?" Wilson dene je?ev?ev gumb v podano in odprto roko Koman?evo . Ta je premotrival to znamenje. "Moj beli brat je prijatelj Koman?em. Kje je videl Sokoljeoko? " ?Ob Meglogorju . Koman?ev vojnikom dade poro?ati Sokoljeoko, da pride z Velikimorlom, s Treskavcem, z velikim Sledonajdnikom. Poprej pa dojdejo sinovi Apa?ev, namenjeni proti Bivoljezeru in

7*

� -3> 100 4>

moji rde?i bratje naj se prikrijejo pred njimi ter jih pu??ajo naprej ."

"Besede mojega brata bodo na?le pokornost,

kam poj deta vidva bledoli?nika?" V tem prilomasti tudi Wallerstone. "Master Wilson, kaj imate razpravljati s tem

?lovekom ?" ?Imam mu izporo?iti naro?ilo od Sokoljegao?esa.? "Ne briga me ni?! Storite, da pridemo dalje! " Takoj obrne konja Wallerstone . "Kam namerjate?" ho?e vedeti Komane. "Gremo na Bivoljezero . " "Kaj po?enjate tamkaj ?" ?Je-li moj rde?i brat kaj sli?al o belem dirjalcu

travane?? "Videli so ga v lovi??ih Koman?ev ." " Sir Wallerstone, hol! " " Ni? me ne briga !" glasi se odgovor. " Tudi beli dirjalec ne ? "

Takoj okrene konja posebne?, reko? : ?Kaj je

z njim? ? "Videli so ga v lovi??ih rde?ih teh vojnikov." "Kdaj je bilo to ?" Angle?ev voditelj raztolma?i tudi Koman?u to

vpra?anje. "Dan, preden je Bizongriva zapustil ko?e Koman?ev ; pred tremi solnci."

"In kam bi bil zdaj pre?el?" vpra?a Waller- stone, ?uv?i angle?ki odgovor . ?Bizongriva meni, da poj de na Rde?oreko ali pa k napajali??em Bivoljezera . ?

"Na Bivoljezero poj de, sir Wallerstone," pristavlja Wilson.

� ?To naprej imeti ga moram ! " ?Sokoljeoko je v desetih minutah usmrtil pet


Apa?ev,? re?e ?e Wilson ter hiti za Angle?em. Koman?i se ustopijo zopet na posvet. Po kratkem besedenju izgine zopet vsaki v svoje skrivali??e.

Dan je minul, bil je ve?er. Temota je vladala med drevesi, po obeh straneh obrobljajo?imi pore?je tako, da se ni moglo ni?esar pripetiti, kar bi skritim Koman?em ne bilo o?ito.

Zdaj se ?uje po reki gori, daljno umerjeno kotleskanje .vsel in koralo na to spoznajo skriti preialci vojni ?oln, napolnjen z apa?kimi voj??aki, ki so ga vesla gnala naprej med njimi in med otokom. Za tem je prihajal drugi, tretji in nazadnje

?etrti. Vsaki teh dolgih ?olnov je imel na kljunu plapolajo? ogenj, ki je svetil po vodi ter reko in drevje natapal s temnikasto lu?jo.

Koman?i so se dr?ali po zapovedi popolno v miru, dasi bi bili mogli, ukljub svojemu pi?lemu ?tevilu, velik kvar prizadeti Apa?em.

No?-se je pretegnila in jutro je napo?ilo. Solnce je prevr?ilo tretji del svojega teka, kar se sli?ij o zopet udarci v?sel . Pribli?al se je skornati ?oln, v kterem sta sedela dva bela mo?a, z vsem trudom in naporom veslajo?a, da je ?olni? plaval po vodi, kakor gnan od para. Jeden je nosil peresni okrasek, kakor si ga privo??ijo Papagos-Indijanci, jeden pa je imel okolu svojih temnih las ovitega le nekaj jermenja. Med njima je sedel, na pol Ie?e?, mladeni?, utrujenega in izmu?enega obli?ja. Koman?i so videli, da so mu bile roke prevezane in morda tudi noge.

Kdo so bili ti trije bledoobrazniki? Ali sta bila ?kneza gozdov? z velikim Sledonajdnikom, o

� 102 .?>

kterem je govoril severni Ameri?an? Te?ko da Bizongriva ni vedel, kako bi se ravnal in preden j e pri?el do sklepa, je bil ?oln ?e od Bivoljezera dalje .

Zvezanec, voze? se mimo otoka, vrgel je na njegov vrh hiter poseben pogled, tja, kjer je voda naplavila vsakor?nega steblovja in lesovja, in ? ?oln je bil ?e precej gori nad otokom ? in zdaj s e izpro?i kvi?ku, sko?i iz ?olna in valovi reke so za pljuskali nad njim.

Dvoje kri?avih izbruhov srditosti se razlegne . Mo?aka potegneta vesli, zagrabita pu?ki, pustita ?ol n po vodi plavati in z besnimi o?mi predirata vs e gibanje vode, pripravljena takoj ustreliti ube?nika , ko bi se pokazal na povr?ini .

A ni se prikazal. ?oln je plaval do otoka nazaj , kjer se izkrcata. Nobeden ni zinil, pa tudi naj manj?e peresce na vod?ni ?irini ni u?lo neopa?en o njijunim pre?e?im o?em.

?Zanikarne? se je utopil !? re?e naposled mlaj?i. Bil je Me?anik .

" Potem sva se ga iznebila," odgovori Rde?o ro?nik. " Sploh je bilo nepotrebno in pohuj?ljivo, da si ga vla?il seboj ."

" Mol?i, stara kost! ?rnoti? bi nama bil dal veliko zanj in zdaj mu ne prineseva niti njegovega oglavka. No, mrtev je vsekako, ker tako dolgo se ne more dr?ati pod vodo in na kopno ni pri?el n e tu ne tam o tem sem prepri?an . ?rnoti? mora bit i ?e davno naprej . "

Primeta za vesli ter nadaljujeta pretrgan o vo?njo . Bizongriva je bil zgrabil za pu?ko ter res na

merjal, s strelom dati znamenje za njijuno uni?enje,

� 103 ?>

ali Koman?i so ?iveli v miru z bledoli?niki ter tudi ni vedel, kaj bi Sokoljeoko rekel na tako brzo dejanje. Tako sta odi?la razbojnika pu??ave gotovi smrti, ktera jima je ?ugala, ne da bi bila vedela.

Preteklo je dobre pol ure, odkar sta izginila in na to se o?ivi na drugi obali. Pokazali so se trije jezdeci : bila sta dva bela in jeden Indijanec.

" O-hiii !" zakli?e zadnji le tako glasno, da se je sli?alo semkaj na to stran in takoj se pomoli deset Koman?ev iz skrivali??.

?Sokoljeoko pride tja k svojim bratom, naj le ostanejo na bregu,? zapoveduje.

Na to zabrodi v vodo s svojima spremljevalcema.

Na vrhu otoka, pod naplavino, pri?ne se naenkrat

nekaj gibati, nekaj o?ivljati. Zvezanec, ki je bil iz ?olna sko?il, v vodo se vrgel, pod naplavje splaval ter se tam pritajeval, prerivaval se je zdaj ukljub vezem na zemljo in z jermenom ovito roko iztegniv?i zakli?e :

" O?e, Pepo Dormiljon !"

Kanad?an se hitro ozre.

" 0 Fabij, moj otrok, moj sin! "

Kanad?an obrne glavo plavajo?ega konja proti otoku. Tudi Pepo in Koman? plavata za njim na otok.

"Santa Laureta, on je, on je resni?no! Samo tja na otok, Edoles tja, in ko bi vsaka kaplja mrgolela samih tun in somov ! .'

V nekterih minutah so na otoku. Fabijeve vezi se popolno razre?ejo in zdaj je po?ival v naro?ju onih, ki so bili zarij v tako neznanskih skrbeh.

� ?ae. 104 v

Razre?itev.

?estdeset ur od Haziende del Venado proti severu se raztega velik gozd, obstoje? iz ceder, hrastov , sumahov (drevo, ki se rabi pri strojenju usnja in za rde?enje) in korenikov.

Od kraja tega gozdu pa tja do Rde?e reke so tla zgolj planota, ktere gosto travje priraste tak o visoko, da ga jezdec, na konjevem hrbtu stoje?, komajpregleda.

Sredi gozda stoji voda, obrobljena s pretemnimi

?opori dreves velikanov, voda, ktere ?ista povr?ina tvori ?tirivoglato podobo trapeca. Dolge vezila od bilja in mahu vis? s cedrovih vej, ali pa se zibljejo v ?iroko od mladike do mladike. ?irokoperne rastline vodenke plavajo pri obre?ju in prekrasno svetle jezernice odpirajo solncu svoje zlate in srebrn e ?a?e, a ono samo spu??a svoje ?arke v snopi?ih na zrcalo jezerovo, da s pisanimi barvami bliskovito preobra?ajo temnozelene sence gozdove. ? To j e Bivoljezero .

To ime je dobilo od ?ivalij, kterim je bilo po

prej najljub?e napajali??e. Bivole je pregnala bli?ina ljudij, ter so od?li, poiskat si samotni?ih krajev . Osamljena lega jezerova ?e danes privla?uje ?rede divjih in na pol divjih konj, ki ?elijo njegove vode, le?e?e v globoki senci gozdovi, pred onimi na od. .prtih oballh Rde?e reke.

Na jedni strani jezera so bili posekali veliko gozda in tako napravili precej?en prostor, ograjen s prav mo?nim kolovjem, ktera ogradba je imela samo jeden ustop ali izhod in ta se je mogel z velikanskimi zapahi zadelati . Ogradbeno kolovje je bilo

� ---.e. 105

med seboj zvezano z jermeni od bivoline, z vsakor?nim grmovjem in trnovjem . V ta prostor so lovili ?rede divjih konj. Zato je bila ogradba bolj ko nekaj prirodnega, a napravili so jo vakveri {govedskic

pastiji) don Avgustina Pene.

Na obali je*zera, ne dale? od tega kraja, le?alo je ?tirinajst mo? na tleh, od kterih je dvanajst nosilo narodno opravo vakverov, a druga dva sta imela na nogah mokasine ter bila oble?ena vsa v usnje, kterega krvavi izgled je dal sklepati, da njijun opravek ni zmeraj miren . Solnce jima je obraze tako porjavilo, da nisi znal, ima?-li pred seboj omikane divjake, ali bele, ki so sprejeli navadbe Indijancev.

Ta dva mo?aka sta bila Encepez in Pashal, ki sta se bila pod Sokolovimo?esom vdele?evala boja zoper apa?ke konjske tatove .

Prav zdaj se je pogovor vrtil okolu tega dogodka . ?In jaz vam govorim, da sta bila res razbojnika

pu??ave, ki sta se zvezala z rde?imi,? trdil je Encepez. ??koda samo, da sta jo odnesla.

?K?j se pa taki krepaki siboleri, kakor ste vi , ne morejo polotiti kterega teh?? vpra?a najmlaj?i vakvero, star kakih dvajset let .

" Kam pa mislite, sennor Francesko ! Jaz grem neustra?en proti bizonu, kadar rogove zoper mene

pobesi, toda stvar kakor Me?anik ali Rde?oro?ni k ima slepo besnoto bivolovo, zvitost Lisice, spretnos t tigrovo, mo? levovo v sebi zedinjeno. ?tejte k temu ?e zavr?enost ?lovekovo, kteremu ni ni? prehudobhega in prebrezbo?nega, pa poznate stvarino, kteri vsaki po?teni sibolero s pota iti mora."

� ?ee 106 4>

"Jaz bi pa vendar upal podstopiti se ga. "

"Vi? Ali ste se ?e koga podstopili ? "

?To ne ?e!?

" Torej mol?ite, za vseh svetnikov voljo ! Vi izgubite svoj oglavek takoj prvi trenotek . "

?A vendar dobi vsako bitje svojega nasprotnika. Kaj ni nobenega, da bi se ju polotil ? ?

"Poznam samo dva ali tri, kterim bi bilo to

mogo?e."

"Kdo so ti neustra?enci ? "

"Gospoda travane pa Areljanos."

"A, Tiburcij ! Tega -poznamo vsi. Ta je najbolj?i rastreador v vsi Scmori in na? gospod dr?i prav veliko nanj, odkar ga je bil osvobodil iz pesti razbojnikov. Pa kdo sta ta dva, gospoda travane ? " "To sta dva severoameri?ka lovca, kterima kli

?ejo divjaki znamenita imena, enemu Velikiorel , drugemu Treskavec. Na?el sem ju s Tiburcijem v stepi, ko so hodili za don Estevanovo odpravo . In ko bi bil razun njih ?e kdo, ki bi se ne bal el- Mestiza in Mani-sangrienta, to ne bi bil drugi ko Sokoljeoko, ta najprevihanej?i vseh Koman?ev."

"Kaj je tako te?ko ?" vpra?a Francesko, ki bi bil rad postal junak, kakor oni, kterih imena j e sli?al.

Jena ne, a resni?no, sennor Francesko. Zastavim vam svojo besedo, Koman? se sprime z dvajsetimi takih, va?e vrednosti, kakor bi si igral.. Sicer je pa ?el za razbojnikoma, in ?uditi bi se bilo, ko bi kdaj ne sli?al, da se je z njima se?el.?

V tem hipu odsko?ijo vsi od tal. ?Sennor Avgustin, sennorita Roza.? Ta klic je bil, ki je s toliko mo?jo vse dvignil. .


� ?(9-107 'c>

Res se je bli?ala izpod visokih dreves pra

gozdovih ?reda prostih konj, natovorjenih mul, oboro?enih pastirjev, za kterimi je bilo videti gospodarja, don Avgustina in njegovo h?er .

Pri?ev?i do jezera, ozre se iskaje okolu in mahniv?i z roko, poka?e, kje ?eli imeti, da se mu

napravi tabori??e. Ko se je to pripravljalo, stopi k vakverom, ki ga vsi spo?tljivo in prijazno pozdravijo

"Tudi Encepez in Pashal !" klikne ugodno pre-

sene?ert. "No, zdaj bomo ?uli ?e mnogotero dogodkov in pustolov?ein. "

"Mislim tako, sennor," odgovori prvi ; "ker letos smo tam zunaj v savani do?iveli toliko tega, kakor poprej ne v dveh letih . Videli smo el-Mestiza, Ti. ."

?Me?anika? Kje pa??

"Nekaj daljave od Tubaka, kjer je moral be?ati pred nami in Koman?i. Dalje poznali Tiburcija, kneza tra . ."

?Tiburcija?? pretrga hitro Rozalita in li?ne poteze se ji nabero v prijetno in veselo podobo. - To je bilo prvo poro?ilo po razstanku.

"Kje ste ga videli?" vpra?a don. Avgustin.

"Tarn, v stepi, med Tubakom in Apa?evino. Preganjal je don Estevana de Are?iza v dru?bi Z z Velikimorlom in Treskavcem . In na to sem videl Sokoljeoko, Koman?a, ki vas pozdravlja, gospodi?ina ."

"Mene? Koman.??" vpra?a Roza za?udena . "Da. On vam tudi poro?a, da na Bivoljezeru se varujte pred razbojnikoma pu??ave . "

?Kako je bilo to, Encepez? ? No, pa, to nam

bo? pozneje povedal, ko nam bo ostajalo ve? ?asa , nego-li zdaj !?

� --,3. 108 v.

Avgustin pelje svojo Mer v ?otor, ki so ga bili

ba? izgotovili . Sestavljen je bil od modre svile, posejane s zlatimi zvezdami, davek, ki ga je o?e dajal lepoti in sr?ni dobroti svojega edinega otroka.

Tudi njemu so postavili ?otor in ravno je stopil noter, ko so stre?aji tovorno ?ival razbremenjavali , kar opazijo ob gozdovem robu tolpo, ki je na-s? vlekla vso njih pozornost .

?eta je sestajala iz dveh jezdecev in jedne tovorne ?ivine . Jeden mo? je bil opravljen ves v ?rtano sivino s ?irokokrajnim panamcem na glavi in zlato opasanim Iornjonom na nosu . Drugi je ti?al v obleki od ustrojene jelenovine ter je ves izgledal kakor mo?, ki je videl dosti sveta in ki zna svoj o pu?ko prav rabiti.

"Sir Wallerstone !" meni zadnji .

"Master Wilson !" odgovori sivi.

ne bodemo sami. "

"Ne briga me ni?. "

"Kakor vidim, pripravljajo se ljudje, konje lovit. "

"Ne briga me ni?."

"Tudi ne, ?e vam vzamejo belega dirjalc a travane?" "Bog, tega moram imeti. ?e ga bodo hteli vzeti , morate jih vi vse postreljati, Master Wilson. "

?Tega ne storim, sir Wallerstone, ker o tem ne stoji ni? v najuni pogodbi. ? "Well, to pristavimo nov paragraf. Pla?am vam 100 dolarjev ve?. Dajte pogodbo ! "

"Za 100 dolarjev ne postreljam teh ljudij ."

"Dam vam 200. "

" Tudi za 200 ne. "

"Well, imate 300 ."

� 109 v-

?Ni? tega. "

"Bog, vzemite 400."

"Ne za 4000, ne za 4 milijone. Kar se ti?e streljanje, bo pa? ostalo pri najuni pogodbi. Jaz skrbim za va?o varnost in ni? drugega. Tem ljudem bo treba predstaviti se . "

?bakle pojdimo l?? Bli?ata se ve?jemu ?otoru, iz kterega stopi doni Avgustin, ki ju je bil od dale? opazil .

Wilson : ?Sennor, tu je s?r Ujljem Uelrsten iz

Vov?estra.?

Gospodar : ?Jaz, sem Avgustin Pena ; ti gozdovi in te travane spadajo k moji haziendi.?

Wallerstone : "Ne briga me ni?," ter prime za lornjon s palcem in kazalcem desnice, izvedavo pogledujo? sennor Avgustina . "Je-li ste videli belega dirjalca travane ?"

Don Avgustin je takoj izpoznal posebne?a. "Ne, Sir, videl ne, ali upam, da obi??e mojo ograeo. Izvolite li, dotlej biti moj gost? "

"Gost? No, to ne stoji v moji pogodbi. Za tako stvari ima skrbeti ta mo? tukaj-le . "

"Gotovo va? majordomo (prvi oskrbnik) . "

?Majordomo? Kaj je to ??

" Doma?i pristavnik," tolma?i Wilson .

?Majordomo ali druga?i pristavnik ? ne briga

me ni?. Jaz ho?em dirjalca, pa nobenega majordoma .?

?Dovolite Dem, sennor Avgustin, da svoj ?otor postavimo v va?i bli?ini. Meni je ime Edgar Allan Wilson, ter sem vodja temu Siru . ?

Don Avgustin kimne pritrdilno ter se obrne k

h?eri, ki je bila ba? pristopila .

� -0. 110 t>

"Dobivamo zanimivo dru?bo, Rozalita : tega sir Wallerstonea pa maester Wilsona, ki ho?eta ujeti belega travanskega ?rebca."

Dekle se nakloni, kakor v zadregi pordev?i , Angle?u, ki je prijel lornjon ter je ob?udovaje gledal skozi velika stekla.

"Master Wilson! "

"

"Sir Wallerstone ! "Kdo je ta miss (gospodi?ina, dekle) ? " ?Sennora Rozalita, vsekako h?i don Avgustina . ? "Well, pra?ajte jo, ?e jo smem narisati. " ?Vi ste risar, sir Wallerstone ? " vpra?a do n


Avgustin, ki je bil razumel angle?ke besede.

"Risar? Ne briga me ni? ! Jaz potujem po travani, da slikam in da ulovim dirjalca travane. Risal bom miss Rozalito. "

"Kakor hitro ste ulovili dirjalca," pridene don. Avgustin smejaje ; zdaj si postavljajte svoj ?otor, noja dru?ina vam bo pri tem pomagala .?

"Ne briga me ni?! Za take re?i skrbi ta-le mo?. Tako stoji v pogodbi."

Don Avgustin pa Rozalita se odstranita. Angle? sede mirno na tla, pa ?aka, da mu ?otor izgotov? ; v kterem bode po?ival od utrudne je?e. Wilson stopi k vakverom ter se br? zaplel v ?ivahen pogovor z Encepezom in Pashalom.

Oni ?tirje vojni ?olni Apa?ev so bili po Rde?i reki gori veslali, ne da bi bili Indijanci opazili Wallerstona in Wilsona, ktera sta si bila napravila, ne zanetiv?i ognja, preno?i??e v neki daljavi od vla?nega bregu. Ta oddaljenost je bila "kriva", da

� Wilson niti slutil ni, kako grozni potniki hit? mimo njega in prav tja, kamor sam. Reka je delala kmalu ovinek, na kterem so se

Apa?i izkrcali, da si po?ijejo. Wilson je ta ovinek presekal ker je s konji hitreje napredoval od Apa?ev, ki so morali veslati proti toku, to je s svojim sprem

ljevalcem poprej ko oni dospel na Bivoljezero. Od

lo?il je, da bo Angle?a s pretvezo belega dirjalca tu zadr?eval, dokler pride Sokoljeoko s knezi gozdov, ktere je hotel poznati .

Bivolotok je bil med tem prizori??e naj?ivahnej?ega ?ivljenja. Zjedinjeni lovci in Koman?i so bili gotovi, da nimajo pred seboj nobenega sovra?nik a ve? in ne za seboj ter so mogli torej brez uporabljanja te?avnih in ovirnih m6r previdnosti preganjanje nadaljevati .

Po prvem prisr?nem pozdravljenju, v kterem sta se Rdoles in Pepo prepri?ala, da Fabiju ni zadana nobena te?ka telesna ?koda, vpra?a prvi :

?Povej nama, sine moj, kako si dospel na ta otok? Menila sva, da bo treba te siloma osvoboditi.? "Pre?al sem ?e dolgo na prilo?nost, da se re?im plavaje, ter sem zagledal v naplavljenem lesovj u

skrivali??e.

"Ali ? bil si zvezan in mogel si utoniti ! " pretrga Rdoles, ki je vkljub svoji mo?i se tresel pomisliv?i, da bi bil mogel njegov ljubljeni ube?nik poginiti.

Fabij se dobrovoljno nasmehne.

"Razbojnika menda nista vedela, kaj je mogo?e dobremu plavalcu, sicer bi me bila privezala za ?oln . Ko sem bil pri?el pod lesovje, tam ?e-le sem dvignil

� ?e 112 ?>

glavo kvi?ku, sope?. Sledila sta me sicer do otoka, a potem sta mislila, da sem utonil. "

"In kako dolgo je, da sta se oddaljila ? "

"Dobre pol ure bo. "

"Dotekli ju bomo," glasi se razjadeno, "in potem nam ne bosta u?la, kakor si ti njima . A zakaj si bil tako dolgo v vodi ? "

"Ker sem se moral ?e-le prepri?ati, da ni blizu sovra?nega bitja. In potem bi si bila mogla razbojnika tudi premisliti, pa vrniti se."

Sokoljeoko je med tem razpravljal s svojimi

Koman?i ter jim dal zapoved, naj kakor hitro mogo?e napravijo ?olnove. ? Zdaj pristopi k lovcem. Takoj je ugenil, koga ima pred seboj.

"Moj brat je ,veliki sledonajdnik', ki sta ga

iskala o?eta in Koman? ?" vpra?a, roko mu podajajo?.

?Sokoljeoko je ta, ki srno ga na?li v Meglo gorju,? predstavlja ga Pepo. "Santa Laureta! jednega samega popoldne je vzel Apa?em jednajst oglavkov. Glejte, sennor Fabij, konj mu je poln ko?, da ga je komaj videti ter potem naju privel na va? sled semkaj ."

V odkritem ?udenju stisne Fabij ponujano roko.

?Sledonajdnik je sli?al slaviti ime svojega rde?ega brata ; naj si bota prijatelja. ? Zdaj pa pripovedujta, kako je ?lo v gorah po mojem izginotju ! ?

Rdoles je dal svoje poro?ilo kar mo?i na kratko, ker tudi njega je gnalo izvedeti, kaj se je godilo s Fabijem .

"In kako si pal v roke razbojnikoma," vpra? a

kon?av?i.

� --<e 113 -?>-.

"Sli?al sem nekako ?krabljanje na kraju pira

mide ter sem videl vzdigniti se ?loveka, ki sem mislil, da si ti, ali Pepo. Prevaril me je z odgovorom , ko sem ga tihano poklical. A ko je stopil bli?je, izpoznal sem v njem Mani-sangrienta, pa sem zamahnil."

?To je bilo napa?no, sine moj. Rekla sva ti, da streli.?

"Tako priro?en mi je bil za udariti in kroglo sem hotel hraniti, ker sem mislil, da je blizu tud i el-Mestizo. A ta se je bil povspel na drugi strani ter se mi priplazil za hrbet. Ko vzdignem pa mahnem , pograbi me za roko, pu?ka odleti in lopova m e stisneta."

??uka ! Dejal sem, da sta morala biti dva , jednega bi bil pa? premogel. Kar ti?e tvoje pu?ke, sine moj, se ni izgubila ; tam visi ga sedlu mojega konja. A govori dalje . ?

"Mani-sangrien.te sune, da bi me zabodel, toda jaz mu izvijem no? . V takem mete?u se privaliv a

na kraj plo?adi in potem zvaliva dolu. Izgubil sem zavednost. Ko se prebudim, bilo je temno in vla?n o in hladno okolu mene. Le?al sem zvezan v ?olnu, ki sta ga veslala po podzemskem pretoku, vode?em v Rio Gilo. "

"In potem? kaj sta ti storila?' ? Ni?. Razun sramotenja in lakote in ?eje nisem imel trpeti drugega. Namerjala sta, izro?iti me ?rn o

ti?u, ki je s svojimi vojaki krenil na Bivoljezero ter sta se veselila ?e naprej, da vaju ulovita, kajti

bila sta prav tako prepri?ana kakor jaz, da bota na?la na? sled in da poj deta za nami ."

"Dobro, sine moj. Nista se motila, ali to lovljenje ne bo dalo naju njima v roke, ampak onadv a

II. del. 8

� --.?e 114

nam. Tu je tvoj no? in pa tvoj klobuk, kar sva oboje na?la na piramidi, zdaj pa jedi, obleko posu?i, a midva ogenj narediva."

Tudi na drugem kraju reke so goreli nekteri plameni, na kterih so Koman?i topili smolo, s ktero so hoteli zamazati poke in odprtine svojih skornatih ?olnov.

Med tem delom, ki se je hitro vr?ilo, stopi Sokoljeoko k Fabiju. "Moj hrabri brat pozna zvezdo Sonorsko ?"

Fabij, pri ognju sede?, pogleda iznenadjen.. ?Je-li moj rde?i brat sli?al o Rozaliti ? " ?Sokoljeoko je o nji govoril z nekim sibolerom,

ki je odhajal na Bivoljezero, kamor pride sennor

Pena s svojo h?erjo, kjer bo lovil konjske ?rede . ?

Fabij sko?i prestra?en kvi?ku.

?Sokoljeoko, o?e, Pepo, na noge, hitro, moramo

naprej !?

Koman? se smehlja. ? "Moj brat more ?akati , da se ?olni z vodo pobratijo. Sokoljeoko je dal ,zvezdo' opozoriti" .

?In vendar se imamo po?uriti. Hitita, br?, da pridemo naprej

Ni bilo treba tega priganjanja, ker Koman?u samemu je bilo do tega, da gre kar mo?i hitro za Apa?i. V kratkem ?e privesla Bizongriva s prvim ?olnom k otoku. Sokoljeoko ga sprejme resnega pogleda.

?Bizongriva ima nogo, ki nikdar ne izgre?i, toda krogla njegova rjavi-v pu?ki.?

?Krogla Koman?eva zadene, kadar ima zadeti.?

� --<9. 11 5

"Zakaj ni zlezla v srce razbojniku travane? " ?EI-Mestizu?? vpra?a grajanec v ?udu. ?El-Mestizo in Mani-sangriente sta ulovila ve

likega Sledonajdnika ; v vodi reke jima je u?el, ko je pritiskal svojo du?o do smrti ; krogle Koman?e v pa so mol?ale v ceveh .?

Bizongriva pobesi oko. Zdaj ?ele je izvedel, kako?ne sovra?nike je pustil mimo, dasiravno sta bila v njegovih rokah.

?Bizongriva ni poznal razbojnikov,? re?e opravi?ujo? se.

"Ali to je videl, da vodita bledoli?nika vjetega ; potem nista mogla biti dobra mo?a. Rde?i moj brat je u?inil veliko napako, toda usta Sokolovegao?esa jo bodo zamol?ala v vigvamu. Modrelisice, kajti Bizongriva bo odprl svoj pogled, da razbojnika pri vede v roke Koman?ev . Je-li bil na Bivolotoku bledoli?nik s ?tirimi o?mi ? "

?Bil je tukaj in drugi bledoli?nik je govoril, da Sokoljeoko pride . ? Sokoljeoko se zdaj ne?esa domisli, na kar je bil doslej pozabil. Stopi k trem lovcem.

"Poznate-li Velikiorel Wilsona, montanca ? " "Pozna ga. Bili so skupaj v krajih Sivegamedveda, ne da bi se bila se?la. Velik lovec je. Je-li moj brat kaj sli?al o njem?? ?Videl ga je in z njim govoril. Ima tudi izgovoriti pozdrav Velikemuorlu in. Treskavcu. Montanec poj de na Bivoljezero ter ga bo tam ?akal. Bilje na Bivolotoku ter je govoril s Koman?i, pri?akujo?imi Sokoljegao?esa. Poleg je bledoli?nik s ?tirimi o?mi

� -3. 116 e>-

imajo? veliko ?arodejstvo in dajo? zdravila. Moji bratje naj vidijo . "

Vzdigne konjsko sedlo, segne med pantrovino in ?abrako, potegne podobo, ktero z neskon?nim ponosom poka?e lovcem.

"Santa Laureta, to je Sokoljeoko, kakor gre in spi," klikne Pepo. "Nekak slikar je pri Wilsonu, z

nao?nicami, kar Koman? nazivlje o?i." Sliko so zaporedoma ob?udovali. Sokoljeoko je moral pripovedovati o snitju z montancem .

V tem so bili pripravljeni vsi &Ami in zdaj so se vzdigali na odhod. ?Moji beli bratje bodo sedeli v kanovi (majhen

?oln indijanski), Sokoljeoko in Bizongriva pa jezdita po obre?ju, jeden tu jeden tam, da jih stra?ita in da i??eta sledov, ki sta jih pustila razbojnika in Apa?i.?

Ta misel je bila naravnost dobra. Bizongriva

zasede Kanad?anovega konja, Pepovega vzame za

uzdo, in Sokoljeoko jezdi na drugi breg.

Rdoles je sedel s Fabijem med veslavci, ki so

vozili z izredno hitrostjo proti reki. Neskon?no

sre?en je bil, ko je imel zopet svojega ljubljenca ,

pa tudi Pepo Dormiljon se je radoval kraljevski, da

je tako hitro in nepri?akovano na varnem videl

mladega grofa de Mediana. Vsi pa so goreli ?elje ,

da bi dosegli sovra?nike ter se z njimi pomerili.

Bilo je ranega jutra in vakveri so sedeli razun dveh, ki sta bila odjezdila na opazovanje - na brAgovih Bivoljezera. Tudi oba sibolera sta bila poleg.

� ---.e. 11 7

Dru?ba se je razgovarjala o posebne?u Angle?u ter o njegovi zmsedenosti na dirjalca travane.

"Kaj biva v resnici takov dirjalec ?" vpra?a Francesko, mladi vakvero "jaz ga ?e nisem videl nikoli."

"Gotovo da je," odgovarja Encepez, "a ?uditi se ba? ni, da ga ?e niste videli, sennor Francesko, kajti kako dale? pa ste bili zunaj po svetu ? "

"Od Haziende del Venado pa do semkaj, do Bivoljezera. Kaj to morda ni dosti dale??" "Govore, da je svet ?e nekaj pedi dalj?i, moj

dragi don vakver?i? in jaz menim, da beli dirjalec travane ne teka zmeraj med haziendo in med Bivoljezerom semtertja."

"Kaj je tako izredovita ?ival ?

"To je misliti! Neznansko je lep, in pa uren, na, kaj bi dejal : korakoma pride on dalje ko drugi v polnem teku ."

"Ali ste ga ?e kdaj videli, sennor Encepez ? " "Sem, pa le od dale?, a ?e tudi to je velika sre?a, ker jih je kaj malo, ki bi ga bili videli bli?ej." ,je-li belec ?"

"To se ve."

"To so bili tudi njegovi predniki belci . "

"Kam ste zabredli? On niti porojen ni bil ; nima roditeljev, nima rodoslovja ." "Kako je to mogo?e!' tudi ne vem . Toliko je gotovo, da so ga videli ?e pred 60G leti. " Encepez, kakor vsi navadni potika?i po prerijah in savanah, ni bil povsem prost debelih vra?.

"Ne veste, da so konji ?e-le pred 300 leti pri?li iz ~panske v Ameriko ?"

� --?e 118 L>-

"Za Boga, vi ste pa umovit ?lovek, sennor Francesko. Je-li ste bili mar poleg, ko so semkajhodili ? In, ali nisem rekel, da ne prihaja od konja ? ?emu trebamo tu va?e ?panske kljusine? Star j e 600 let, mogo?e tudi 1000, in ujet ?e nikdar ni bil ! "

"Jaz bi pa skoro dejal. da bi ga ujel," trdi

Francesko, bodo?i junak .

"Jaz menim, da bi bili vi edini, kteremu bi to

uspelo, sode? po tem, kar ste izvr?ili. Koliko divjih mustangov ste pa z lasom ?e vjeli ter ukrotili ?"

"Doslej, ?al, ?e nobenega. " "In potem za?enjate z belim dirjalcem? Bodi tem ve?ja vam bo ?ast, ako ga primete. Vendar vam moram povedati, da se to nobenemu vakveru ni posre?ilo. Te ?ivali kopita so trja od kremena in kdor gre predale? za njim, njega nikoli ve? noben ?lovek ne vidi. " "Kaj ga je kdo ?e predale? sledil?" "Mnogi . Zadnji? pa neki lovec iz Tehasa, ki mi je to pravil." "Vi nam morate to tudi povedati. Hoj, San?ez, tam stoj6 Ietffik?ncia ; sennor Encepezu daj po?irek meskala ; ni bolj?ega pripomo?ka, da se spomin po sve?i, kakor je ta pija?a. " "Vi ste pa res razumen in pameten ?lovek , sennor Francesko ! Ko bi vi sli?ali mojo povest ! "

"Dajte, pa za?nite!"

"Pred nekterimi leti je bil pri?el ?udovit angle?ki posebnjak ? prav kakor ta sennor Waller- stone, morda je cel? sam tisti v Tehas in ponujal je najslovitej?emu lovcu 5000 frankov, ako mu dobi belega dirjalca prerije . Lovec je sprejel ponudbo.

� Preskrbel si je konja izredne hitrosti, najbolj?ega tekavca, ki so ga poznali, ter izjahal tja v savano ."

"Je-li na?el dirjalca ?"

"Nagel ga je, kakor govorim, in to ni bilo samo pripadno ali slu?ajno, bila je tudi nezasli?ana sre?a."

"Ter je ?el za njim? "

"To se umeva samo ob sebi! Preganjal ga je z visoko vzdignjenim lasom, skakal ?ez brezdna, letel ?ez skale, plaval ?ez reke, dirjal po ?irnih poljanah konj mu je bil hiter kakor veter, in beli dirjalec je izgubljal vsaki hip nekaj svoje daljave".

"110-1a ! to sli?im rad ! "

"Po?akajte malo, sennor Francesko . Ni mu ?e vrgel zanke okoli vratu. Ako re?em, da je dirjalec gubival na daljavi, ni ?e re?eno, da se je dal ujeti.

Zaostajal je le zato, da se je ozrl po svojem preganjalcu ter da mu je vrgel pogled, iz kterega je sijala smrt in poguba . In vendar je hitel za njim na? Tehanec, dasi tudi je bil sli?al, da dirjalec ni konj, ampak, da je duh travane, ki se po stepi razhaja, da ljudi v blodnjo zavaja. A on je mislil na mo?nji? s 1000 pij astri ter jahal dalje. Tako je ?lo od jutra do ve?era. Daljava je bila manj?a, vendar pa Lovec ni pri?el tako blizu, da bi bil mogel upotrebiti svoj laso. Nastopila je no?, in konjje bil utrujen. In vendar ga je dalje preganjal."

"A kako je mogel v temni no?i pehati se za dirjalcem ? "

,,Prvi?' je dirjalec belec, bel ko mleko, ki ga tudi v tmini lahko spozna dobro oko, in drugi? so kresala njegova v galopu topotajo?a kopita po

� --ei> 123 -e>-

kamenitih tleh ognjene iskre, katere so razsvetljevale

no?no -tmino."

"Per dios, jaz ?e nisem sli?al, da bi rog dajal ogenj na kamenu."

"Jaz tudi ne ; zato pa dirjalec ni ?ival, zato je duh travane ! ? Moglo je biti okoli polno?i, ko ga lovec naposled dohiti. Zavihti laso, in ko ga je hotel vre?i, ni imel ni? v rokah, celo gumb pri sedlu je bil pro?. In ob enem je brcnil dirjalec Tehan?evega konja tako zel? v prsa, da se je mrtev zgrudil na tla. Na to je sli?al, kako je duhovita ?ival ?vi?gaje be?ala skozi no? . Jezdec ostane pri svojem mrtve m konju, da se zdrami, in zjutraj vidi v svoje prestra?enje, da je bival kraj prepada, kateri je bil 100 ?evljev globok . Dirjalec je bil sko?il doli v prepad, ne da bi se kaj pokvaril, ter se pasel na obzorju v visoki travi. To je tista zgodba, katero mi je Tehanec pripovedoval, ko se je bil vrnil od tega lova pe? in do smrti izmu?en".

Zdaj se odpre ?otor Angle?ev, ki je iz njega izstopil, ter ?el na tratino pri gozdu, kjer so se pasli trije konji .

"Master Wilson ! "

"Sir Wallerstone !"

"Rad bi preiskal in premotril okolico, nebi -na?el sledov belemu dirjalcu ; osedlajte mi konja. "

"Konja vam sedlati? 0 tem ne stoji ni? v pogodbi. Jaz sem va? stra?nik, a ne va? hlapec !" "Well, potemtakem si sam sedlam ! " Sedaj zajaha in odjezdi spremljan od dobro

oboro?enega Wilsona tja v gozd. Prideta do nekakega pretoka, po kterem Bivoljezero po?ilja svoje

� --..e to

vode v Rdeeoreko. Tu je stala velikanska cedra, katero je Angle? pregledoval od vseh strani.

"Master Wilson ! Postaviva tukaj poljski stolec ! Drevo ho?em prerisati v svojo mapo."

"Le dajte ! Med tem pregledam okolico, da

vidim, ?e ste varni !' ?ez nekoliko ?asa se vrne ter le?e v travo zraven stolca. Angle? je risal, le?e?i pa je sanjal, in pri tem pa mu ni u?el niti najmanj?i ?um, ki bi dal slutiti na sovra?no bitje.

Hipoma vstane, ter stopi s pomerjeno pu?ko

pred risarja, za??itujo? ga s svojim truplom :

"Sir Wallerstone !"

"Master Wilson ! "

"Jezdec prihaja."

"Ne briga me ni?."

"Pa je belec" .

"To je va?a stvar. Tako stoji v pogodbi".

"Stoj! kdo si?" klice Wilson s kazalcem na petelinu. Bli?alec obstoji, ter pobesi pu?ko . "Dober prijatelj. ustavite pu?ko. Sam sem !" Wilson odlo?i pu?ko, tujec pride bli?je. "Kdo ste? ponovi prvi pra?anje. ?lme mi je Petro Diaz. Ali mi morete povedati,

.?e je don Avgu?tin Pena na Bivolj ezeru ? "

"Tam je. Od kodi prihajate ? "

"Od Meglogorja" .

"A, sir Wallerstone, ta sennor prihaja istotako tod Meglogorja" .

?Ne briga me ni? !?

?Kaj ste delali tamkaj, sennor ?

"Hodili smo z odpravo, ki je bila pa po Apa?ih uni?ena. Jaz edini sem jo odnesel."

� --.<3 122 e>-

,,Razun treh belih lovcev, ki so ?e tamkaj".

?Je-li ste jih videli ??

"Ne, a sli?al sem o njih. Torej vi ste gore po

prej opustili nego mi ! "

?Verjetno. Jaz sem bil zadr?avan, ker mi je konj ?epal, ter sem si moral bolj ega ujeti. Kaj ste ?uli o treh Iovcih? Je-li so odi?li Koman?em?"

"Ne vem, Koman?, Sokoljeoko, je hotel k ujim".

?Sokoljeoko? Tedaj so re?eni? Ali je bil sam??

"Da ; ali imel je na Bivoljezeru ?eto Ijudij, ki so imeli ?akati njega in treh lovcev" .

"Hvala Bogu ! Potem bi bili zavarovani ! Sennor, ne hodite predale? odtodi! Apa?i so za menoj, da napadejo Bivoljezero."

Obrne konja k pretoku, da pride do jezera.

"Sir Wallerstone! Apa?i nas ho?ejo nap?sti. "

"Ne briga me ni? ! "

?V pogodbi pa ne stoji, da morate risati to cedro. `

?No, moram se vam pokoriti.?

Sestavi stol in postavilo, sede na konja, pa se

vra?a na jezero. Diaz je bil tam pred njim. Pena je stal pred uhodom v svoj ?otor ter ga zagledal , ko je bil stopil izmed dreves.

?Sennor Diaz ! Pri vseh svetih, ali ste vi, ali je va? duh?? kli?e prestra?en, ker jasno mu je bilo vse, ko je videl samo njega.

"Sam sem ; ali smem pri vas se navrniti? "

?Da, stopite, pridite! ? Rozalita, Roza!? kli? e Pena, zastor pred njenim ?otorom odpirajo?, "pridi v?n, sennor Diaz se je vrnil z odprave ! "

Rozalita pride in tudi ona prebledi, vide?a njega samega.

� -ei> 123 v.-

"Stopite noter," vabi sennor Pena, ?pripovedovati nam morate, sennor Diaz !? porinivi ga v ?otor, kjer ti trije sedejo. "Kako je z odpravo? "

?Vsi mrtvi. Jaz sem edini, ki sem utekel.?

"Santa Madonna !" klikne don Avgustin Pena

prebledev?i.

Rozalita krikne, pa si z ro?icama zakrije obraz.

"In Tiburcio Areljanos ?"

"Ta ni pripadal k odpravi, temve? jo je preganjal ko sovra?nik. Mladi grof de Mediana je ?e ?ivel, ko sem ga pustil v Meglogorju, in prav zdaj sem izvedel od lovca, ki se nahaja pri vas, da bi mogel br??as sre?no dospeti v doma?ijo."

"Grof de Mediana? Ho?ete re?i : don Estevan je mrtev."

?Vsekako. Don Estevan de Are?iza, ki je bil, kakor ste vedeli samo vi, grof Medijanski in vojvoda Medinski, ta je mrtev ; umri je po travanski soditvi kot morilec in detoropec . Ali njegov stri?nik, mladi grof Medijanski, ta ?ivi. Pustil sem ga v

hudem poloiaju : razbojnika travane sta ga oblegal a z Apa?i ; a ima pri sebi Velikegaorla in Treskavca, in Sokoljeoko, majhrabri?i Koman?ev, ta mu bo tudi pomogel. Naro?il mi je, da vas pozdravim, pa tudi vas, sennorita .?

"Njegov stri?nik, mladi grof Medijanski? Teg a ne poznam ; ne vem ni? o njem."

"Poznate ga jako dobro ; je Tiburci o

Areljanos! "

?Tiburcio?? vpra?a ves v ?udu don Avgustin .

?Tiburcio?? vpra?a tudi Rozalita, pobes?i roke .

"Rekel sem vam ?e, da je!"

� -e> 124 t>~

"Povejte, pripovedujte !" sili haziendero . "Goditi so se morale grozne in nesli?ane re?i."

Za?enja. ? Poslu?ala sta tihoma njegove besede, s kterimi je risal vse nevarnosti in do?ivljaje. Nobeden ga ni prekinil in ko je ?e vse izpripovedal, ostalo je ?e dolgo ?asa vse tiho v majhinem ,prostoru.

Ilaziendero gre naposled po sapo. ? "Bo?ja pota so ?udovita, Rozalita, ubogi rastreador je zdaj moj gospod in tvoj."

To je bila vsebina, ki jo je pod pritiskom sli?anega povzel don Pena.

Zdaj se cule zunaj mnogoglasno krikanje strahu , ktero so izgla?ev?li vsi vakveri. Don Avgustin in Diaz hitita vunkaj. Vsi navzo?ni mo?je so prijeli za oro?je, gledajo?i na d?lenji breg jezera, od koder je prijahaval do glave oboro?eni Indijanec. Konj mu je bil ves pokrit s skalpi usmr?enih Indijancev, a v desnici je dr?al s srebrnimi ?eblji?i okovano pu?ko . Pride blizu, da je poznati slikarine po njegovem obrazu.

?Koman? je,? dene Diaz sennor Avgustinu . ?Sokoljeoko, moj Bog, ni drugi ko Sokoljeoko,? tolma?i glas.

Glas je bi]. Encepezov, ki se je pretiskal in hitel nasproti svojemu rde?emu znancu.

?Sibolero !? kli?e ta. ?Ho?e-li moj beli brat povedati mi, kje stoji bledoli?nik, ki nosi ime Avgustin Pena??

"Tam, ?rnobradi mo?, pri velikem ?otoru." Sokoljeoko prijaha, ustavi konja, pobesi pu?ko. ?Sokoljeoko, Koman?, prihaja, da pozdravi svoj e

bele prijatelje. Beli sennor se nove Avgustin Pena??

� 125 e

->

"Da," odgovori haziendero .

?Ni pri?el na Bivoljezero Petro Diaz, indijanomorec??

"To sem jaz," re?e Diaz.

Na to se obrne k hazienderu :

?Sennor Avgustin, indijanomorec, montanec vaji

gredo s Sokolovimo?esom na posvet !? Ne ?akajo? posebnega povabila, stopi pred_ njimi v ?otor.

"Tolovaja savanska sta se pridru?ila psom

Apa?ev. Le?? v Rde?i reki, tam, kjer ona pije valove Bivoljezera. Ali za njim se dr?? Koman?ev vojniki z Velikimorlom, Treskavcem, velikim Siedenajdnikom. Tiburcio je hotel iti k bledoli?nikom, svarit jih, toda Velikiorel ga ne pu??a pro? od sebe.

Don Avgustin se prestra?i ? zaradi svoj e

h?ere, ker nevarnosti si ni mislil tako blizu .

"Ne smemo jim pu??ati, da bi semkaj pri?li

moramo jih prestre?i," meni haziendero. "Nas je z

mojimi vakveri sedemnajst mo? . Koliko Koman?ev

ima pri sebi moj rde?i brat ? "

"Deset trdih glav." "Potem nas je vseh tkupaj 31 mo? . In koliko jih ?tejejo Apa?i."

?Sokoljeoko ni mogel videti njihovega ?tevila,

ker ni hodil k sovra?nikom, ampak k belim, ko j e

bil ugledal sledove Apa?ev.?

"Nocoj planemo nanje. Sokoljeoko naj pove to

svojcem ter po?lje sela, ki nas dovede na sovra?nika .

Ako ga vzamemo med dva ognja, biti mora uni?en."

Ostala dva pritrjujeta. ? Sokoljeoko stopi vun,

na odprti prostor ter motri okolico . Vrniv?i se, re?e :

?Sokoljeoko tega ne stori!?

� ~<? 126 o.

?Zakaj ne ?"

?Ujel bo ?akale, kakor bledoli?niki love konj e travanske,? ka?o? na ogradbo. "Apa?i bodo izstavili stra?e, ki bodo videle, kdaj gred? bledoli?niki . Bojjih ne bo iznenadil in poskrijejo se tako, da bodo bele pomorili. "

"To je resni?no," meni Diaz. .,Indijansko tabori??e te?ko napade?, a da bi ne bil viden."

"Tudi bodo Apa?i, ko se soln.ce postara, poslali oglednikov na Bivoljezero, ktere bodo sre?ali bledoli?niki. ? Koman? ima v mozgu, da pride el-Mestizo ?e v solncu, da pregleda tabori??e belih na Bivoljezeru. Na?el ga bo tam, na prostoru, ki je obkro?en s plotom."

"Ah, zakaj tako ?"

?Moj brat dopu??aj Koman?u delati besede . Mestizo ne sme videti montanca, indijanomorca, bledega ?etveroo?nika. Sklenil bo, prostor zagrabiti ob ?asu jutranjega deka . . .?

?Tako nas uni?i,? pripominja Diaz. ?Ne bo silil pri uhodu v ogradbo. S svojimi pojde v vrhove dreves in od tod nas ima vse na muhi ter 'as vse postreli, ko mi ne bomo nikogar videli.?

?lndijanomorec je hraber voj??ak : stori kar ho?e, toda naj pomiga z u?esom, tudi Koman?u.! ? Mestizo nakanjuje ugrabiti ,zvezdo Sonorsko' ; ne bo dopu??al, da bi govorila krogla, ki bi mogla zadeti zvezdo, temve? bo udrl skozi odprtino na prostor, in tam ne bo na?el bledoli?nikov, ampak le njihove vigvame in ko se bo hotel vrniti, bodo vrata zaprta, z dreves pa bodo grmele pu?ke bledoli?nikov in Koman?ev. ?e vidi, da se beli ?utijo varne, ne bo se plazil po nogah kakor ma?ke, ampak pride s

� 127 se,-

svojimi ?olni na Bivoljezero. Moji beli bratje naj hitro nes? svoje vigvame na prostor, ki mu rekajo ogradba, in zvezda Sonorska naj sedi pred svoj o

ko?o, da jo razbojnik vidi in pamet izgubi."

Bil je to zvit in prekanjen na?rt, kteremu po trdila niso mogli odre?i . Obravnavali so ga ?e v vseh podrobnostih in potem odjezdi Komane. Po pretekli pol uri so bili ?otori in vsi predmeti v ogradbi, ?tevilo vakverov izgine in ? njimi Diaz.

Nekaj ?asa pozneje plazilo se je dvoje oseb, od Rde?e reke v smeri proti Bivoljezeru po najgostej?ih krajih gozda. Starej?i je nosil peresni ?op, do?im je imel mlaj?i svoj ?inj on. povezan z jermenjem . Dospela sta, kakor sta menila, neopa?ena na krajgozda ter preiskavala okolico jezerovo .

?Vidi? ga ?uka ! Ali je ta sennor Avgustin nepreviden! Je-li si ?e videl star?e, da se le?i??e napravlja v ogradbi??

"Zakaj ne? On meni, da bo tu varni?i, ko tam na odprtem objezerju. Konjski lov se ?e ni za?el in potem more tam v ?otoru varni?e le?ati ko drugje."

"Pravzaprav je tako, toda ? hm, vedeti morava, koliko Ijudij ima. Pojdi !"

Plazila sta se z neizmerno previdnostjo do ogradb e ter splezala na gostovejni hrast, s kterega sta mogla ves prostor natanko pregledati.

"Tarn sedi, vidi? jo, pa vence plete! Ponjo poj dem in ko bi mi od ?ivljenja ostajalo le ?e dva dni. Mestizo treba soproge, in ta mora postati."

?Me?anik je znorel !? huduje se Rde?oroenik. "Jezik za zobe, stari gre?nik! Ti dobi? tudi svoj del, ne da bi bil kaj v nevarnosti . Ha, deset

� -<3 128 ce-

vakverjev, sennor Avgustin, pa njegova h?i. Trebarao samo vstopiti, vse drugo je dim."

"To je res ! In potem sva gospodarja Bivoljezera in poloviva hazienderove konje in potem po

?akava, da pridejo ti ,knezi gozdov'. Laj?e se nama ?e ni obnesla nobena pustolov??ina, kakor bova to izpeljala."

,Torej nazaj, da ukreneva priprave ." Splezata zopet dolu ter izgineta v smeri, v kteri sta pri?la .

Dan je minul . No? je nastopila. Globoka tema je vladala po jezeru in po okolici. Stra?ni ognji , razsvetlj ajo?i vakverske ?otore, uga?ali so polagoma.

? Zdaj se ?l* tihotno, legotno pacavanje po vodi pretokovi in ?tirje temni predmeti se vstavijo pod drevesi, drugi za drugim . Bili so ?olni Apa?ev. Temne postave izstopijo ter se plazijo kakor duhovi, naprej Me?anik in njegov vredni o?e, ob gozdovem kraju tja proti vhodu ogradbe. Na vsake m ?olnu je ostala po jedna stra?a. Drugi so se poizgubili nevidno okolu ograje . ?O-hiii, o-hiti !? za?uje se bojni krik Koman?ev .

?tiri divje postave sko?ijo v kanove ? in v jedni minuti hit? nazaj proti ogradbi, z oglavki stra?nikov za pasom . Na bojni klic za?g? kupe dra?j a zunaj ogradbe in gore?i sve?nji su?'inja padajo v ogradbo na prostor, kjer so stali Apa?i, strme?i nad praznimi ?otori in nad klicem sovra?nikov. Ognji so se svetili po ogradbi in takoj zadoni streljanje od vseh strani, ki napravi neskon?no zmotnjavo med presene?enimi Apa?i. Po?ilo je ?e dvakrat vsepovsodi, da se je zopet vse me?alo, in se vse trlo proti izhodu. Ta pa je bil zdaj zapahnjen.

� -0> 129 es

,,Nanje !" grmi mogo?ni glas Kanad?anov in vse naokolu poska?ejo temne postave belih in Koman?ev v ogradbo. Le malo pu?k je bilo namerjenih proti njim. Le nekaj trenotkov je zado??evalo, pa so le?ali skoro vsi sovra?niki na zemlji.

?Kje je Me?anik?? kli?e Kanad?an.

"Pa Rde?oro?nik, veliki lopov," dodaja Pepo.

Mimo ?vigne Sokoljeoko. Ostri njegov vid mu je pokazal njega, ki ga je iskal.

?Modralisica po?ilja Sokoljeoko, da mu prines e

oglavek ?rnogati?a, rjove?e strahulje .?

Njegov tomahavk ?vigne po glavarju. ? Zraven njega sta se dr?ala oklenjena Fabij in Me?anik. "Jastrebi naj ?ro hudobno srce razbojnikovo ! "

Koman? porine Me?aniku no? med ple?a, da so roke popustile in da se je zgrudil s zamolklim glasom.

?Sokoljeoko !? kli?e Rdoles . "Tu je stari ! Poklanjam njegovo ko?o Modrej lisi, kteremu jo moj

brat prinesi!" Kjer se je ?ul ta glas, tam je le?al Rde?oro?nik zvezan na tleh.

Tu in tam je ?e pobil strel, oglasil se smrtni krik. ? Na to pober? gore?e snopove, zme?ejo na kup, da je bil velik ogenj, pri kterega svetlobi je bilo razpoznati najmanj?i predmet.

Ne jeden Apa?ev je ni odnesel. napadnikov je ?ivel le ?e Mani-sangriente, za kterega ni bilo re?itve.

Koman?ev na?rt se je izvrstno obnesel : sovra?nik popolno uni?en, a pri belih primerno malo ?rtev.

IL del.

� ?ei> 13o t>--

Ko je bil boj kon?an, poizveduje Fabij, kje se nahaja donna Rozalita. Sibolero mu poka?e zavetje. Prisr?no se pozdravita in Fabij pripoveduje svoj e dogodbe, ki so Rozalito jako vznemirjale. Prijev?i jo za roko, stopata proti ogradbi, k don Avgustinu . Sibolero in Francesko gresta za njima.

Pri?ev?i k jezeru, po?i ?e jeden strel, zadnji. Dr?ali so bili sodbo nad Mani-sangrientom. Sokolovegao?esa krogla je predrla zlobno srce .

?Koman? ,bo njegovo ko?o pridejal oglavkom a Me?anika in Crnoti?a, Apa?ki psi bodo svoje meso pu??ali volkovom in ?akalom. Koman?ev vojniki pa se povrnejo domov v svoje vigvame z oro?jem in s ko?ami svojih sovra?nikov.?

Nekteri vakveri so postavljali ?otore na poprej?nem prostoru na to so se vra?ali v ogradbo, da izbri?ejo znamenja boja. Beli pa so sedeli pri tabori?nem ognju in Sokoljeoko je bil zraven, poslu?ajo? povesti junakov savane, da je vsaki znal najmanj?e podrobnosti dogodkov, ki so se na Bivoljezeru tako hitro dovr?ili. Le bonanse se ni nih?e spominjal. Ostala je skrivnost Fabijeva in Diazova in "gospodarjev gozdov".

Bilo je drugega dne. Angle? je stal pod svojim ?otorom. Nosil je levico v obvezi. Posebne? se je bil v boju vrlo dr?al ter dobil globok ali ne nevaren ubod. Master Wilson !"

Wilson : "Don Avgustin pripravlja svojim gosto m

na ?ast konjski lov." briga me ni? !"

� --e Ist

?ln ko bi ujeli dirjalca??

"Aha, to je res ! ?igav bi bil potem ?"

"Don Avgustinov ali pa onega, ki ga vjame."

"Potem ga kupim."

"V Tehasu ste ponujali enkrat ?e 1000 pijastrov. Ali ga dobite za toliko? Ne verjamem."

"Well, ponudim 2000 in ve? ; moram ga imeti .?'

Na kraju gozda, tam, kjer meja?i z ogradbo, je bilo v vejah dreves narejeno nekako pomolje, od

lo?eno gledalcem, ki so hteli u?ivati zanimivi prizor konjskega lovljenja. ?otori, konji, vse, kar je moglo biti v napoto, je bilo odstranjeno in don Avgustin, Fabij, Rozalita in drugi so zavzeli svoje prostore, na kteri oder pristopita tudi Wilson in Angle?. Vakveri so bili ?e v?eraj travano "preganjali" in pono?i zmeraj bolj zo?evali okolu divjih konj . V pri?akovanju priti imajo?ega je bila pretrgana vsaka zabava.

Zdaj se ?uje iz ob?ne tihote pretresni iviiegvakverov iz gostega gozda. Na to se razlega glasno kri?anje, ki se je bli?alo od vseh strani . V kratkem se ?uje hrupno rezgetanje, ki je hitro prihajalo ter dalo sklepati na precej?no ?tevilo konj. Hrup se je mno?il in pove?aval ; konji so bili tako blizu, da se je sli?alo sopulanje. Tu poka grmovje, tam se lomijo drevesca. ?vi?ganje, kri?anje, tulenje gonja?ev postaja skoro peklensko. Zdaj se odpre zeleni zastor dreves, in morje glav in trupel se prika?e, plamene?ih o?ij, kade?ih se nosnic, plapolajo?e grive, vzdignjenih repov, samo plemenitih ?ivalij, be?e?ih pred vakveri, ki ska?ejo med gozdom in jezerom naravnost proti ogradbi.

� -<3. 132 t>-

Pred ogradbo se za trenotek zajezi mnogo

barveno ?ivalsko morje. Lesketajo?e o?i najpredni?ih ?ivalij se upirajo sumljivo na ograjo, z mladi?je m pokrito. Toda gonja?i jim ne pu??ajo izhoda. Veli

-

cajno krasni bel ?rebec vodi ?redo . Ne more se ustavljati pritisku od zad pritiskajo?ih ?ivalij. Pobe?ene glave sko?i v ogradbo ? in vsa ?reda, 200 do 300 ?tejo?a, poska?e za njim.

"Hura, hura, imamojih !" grmi vse okolu po odrih, od vakverov, ki so hiteli uhod zagraditi . V to

zmagodobitno kri?anje se je ume?aval glas, ki je vse druge preupival : "0n je, on je, on je!"

"Kdo pa, sir Wallerstone ?" vpra?a don Avgustin. "Kaj ga ne vidite? belega dirjalca travane, tam, belega ?rebca, za kterim vsi kopitajo?"

Tako prete?e nekaj sekund, ne da bi bili kajopazili ponosni in smeli otroci travan, pa?nikov in gozdov. Najhitrej?i in najburni?i izmed vseh je bil belec, ?ival brezmade?ne belote, kakor cvet povodne lilije. Ponosita ?ival je planila z enega kraja ogradbe na drugi ter je podrl tovari?a s svojimi prsmi na tla, ki se mu ni ognil.

Diaz stopi kvi?ku ter se nagne dale? ?ez. Bil je eden najsmelej?ih jezdecev in gledajo? tega belca, u?ival je pravo navdu?enje.

?ival se mora osvoboditi ali pa pogine,"

re?e on. "Ne bode je mogo?e ukrotiti."

"Ne? res ne ?" vpra?a Fabij .

O?i se mu leske?ejo, lica mu pordevaj o .

"Pazite, sennores, kaj zna Tiburcio Areljanos ! "

Zdaj se ?uje konjsko kopitanje izmed drevja. Fabij se je bli?al na Koman?evem konju z lasom oboro?en.

� 133 ?>

"Odprite !" zapove vakverom.

" Santa Laureta ! kaj ho?ete delati, sennor Fabij ? " kli?e Pepo. "Vi ste izgubljeni v ?redi teli divjih zverin."

Tudi drugi so mu klicali, naj odneha, a ?e so

bili zapahi odstranjeni in on sko?i v ogradbo v sredo ?ivalij .

Belec je ?e razsajal semtertja . Ko zagleda jez

deca, zbe?i prestra?en pro?. Fabij vihra za njim. Divje dirjanje se ponavlja parkrat okolu po ogradbi ; ?ivalij, stoje?e na potu, so bile porinjene ali pa prevr?ene. Zdaj jo udari Fabij ?ez prostor po?ez ? laso ?vi?ga okolu glave in ta hip zleti po zraku ter se vr?e belcu okolu vratu. Belec leti, smeli jezdec za njim, da se je moral laso napenjati. Zdajci obrne Fabij konja, grozanski suvaj in Koman?ev konj s e zgrudi na kolena, a belec se valja po tleh udarjajo?. Pravzaprav konjokrotilec laso takoj nategne, ko pade za vrat, ali pri tej divji pre?vrsti ?ivali bi bi l kvaren takov nateg.

Fabij potegne konja kvi?ku, drugi potegljaj, i n laso se prime tako tesno mustangovega vratu, da j e komaj dihal. Zdaj sko?i Fabij s konja kteri, dobr o izurjen, dr?i laso napet. Drugi laso s ple? si odvijajo?, pri?vrsti ga na glavi in na gobcu bel?evem, vstopi se z razkora?enimi nogami ?ez truplo bel?evo ter prere?e napeti jermen. Takoj sko?i belec pokoncu. Prvikrat v svojem ?ivljenju ?util je bele c breme na svojem hrbtu ; obstal je kakor otrpel ostrmljenja. A na to je jel kvi?kovati, zdaj spred zdaj zad, kopital na stran, razmetaval se po tleli ? nepretresljivi jezdec je sedel na njem. Zdaj zavihra v divji slepi strasti in besnoti okoli nfyrAa ha

� ---) 134 ?>-

"Pazite zdaj, sennores !" kli?e Fabij .

Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa ? in belec sko?i skoro z nemogo?im skokom ?ez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. ena minuta in na to skrije iz vode mole?a skala obadva o?em ob?udujo?ih gledalcev .

Ti zapu??ajo odrovje, da ga zdolaj pri?akajo . Konje v ogradbi je bilo treba ?e omeh?ati z gladom in ?ejo.

Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je po?asnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosr?nim veseljem.

"Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti, " meni Pepo. ..Grof de Mediana je naj smeli?i velika? ?panski," smeje se Rdoles . Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj ?el toliko vseob?ega priznanja. "Don. Fabij !" vpra?a Angle?, "?igav je belec ?" gledajo? skozi Iornjon dime?o se ?ival.

,.Don Avgustinov, gotovo !"

"Ne briga me nie!"

"Ne, don Fabijev je," ugovarja haziendero. "On je va?, svetlost in vi pa? veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili. `

?Ne briga me ni?. Moram ga imeti. Dirjalec je travane.?

"Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustih," meni Fabij. "Ne briga me ni?. Dam 1000 pijastrov."

� 135 v.

?In jaz ne verjamem, da bi ga za toliko pustil

don Fabij," re?e sennor Pena.

?Well, dam 2000."

?Ne prodaja se,? odlo?ita obadva.

"3000 dadem. "

"Ne za 5000," potrjuje Fabij.

"Ne za 10.000," priteguje haziendero.

?E pa dobro : dam vam, kolikor ho?ete .?

?Konj je darilo donni Rozaliti. Ona ga bo jahala,? razsodi Fabij .

?Well, z missom se ne morem pogajati! A ker dirjalca ne dobim, je tudi naslikati ne moreni . Master Wilson !?

?Sir Wallerstone ! ?

"Bodite gotovi. Vrnemo se nazaj v Uor?estr? Helstrit ?t. 26."

"Vi da, a ne jaz ! O tem ne stoji ni? v najuni pogodbi. Privedem vas v Galveston, Tehas in tam

po?enjajte, kar se vam ljubi! A povejte, imate-l i svojo bojno sliko ?e izgotovljeno?"

"Ne briga me tudi ve? ."

Izredno nezadovoljen je stopil v svoj ?otor. -- ?ez nekoliko ?asa se mo?aka poslovita : Angle? silno hladno, Wilson s prijateljskimi ?ustvi za hrabre in slove?e Ijudi, s kterimi je pre?ivel nekoliko znamenitih dnov.

Drugega jutra so sedeli tudi ?e Koman?i na konjih, da se vrnejo v svoje vigvame .

Sokoljeoko je bil izvr?il svojo nalogo : prinesel je Modrejlisici oglavke ?rnogati?a in obeh razbojnikov travane, in Mo-li "veliko zdravilo", ki ga je bil naredil Angle?. Zdaj je bil uverjen, da postane glavar.

� ?Manitov govori Sokolovemuo?esu, da naj gre. Pripovedoval bo svojim bratom o ,knezih gozdov', velikem sledonajdniku, ki je upitomil dirjalca travane, o Diazu, indijanomorcu, o dobrem hazienderu ,

o zvezdi Sonorski. Wakonda jim daj dolge dni in mo?no roko, ki se nikdar ne utrudi zoper njih sovra?nike. Howgh ! ?

Ves pokrit z oglavki, jezdi, v spremstvu svojih in Bizongrive, ki je svojo napako popravil, zopet v svoje kraje.

Tudi ostali se niso dalje zadr?avali na Bivoljezeru. Vsi skupaj so ?li v Haziendo del Venado, kjer so mogli, kakor so hoteli, po?ivati od svojih trudov in naporov .

Fabij, ali recimo zdaj, grof Medijanski, je dolgo pregovarjal Rdolesa in. Pepota, naj ostaneta na njegovem posestvu, na Haziendi del Venado, kot oskrbnika in nadzornika, v kar sta naposled privolila. Diaz svojega ma??evanja nad Indijanci ?e ni ohladil ter se je napotil v prerijo, prisr?no se posloviv?i.

Grof Medijanski je potoval na ?pansko ter poprodal ondotno imetje. Ko se vrne, svetila mu je ?e dalje "zvezda Sonorska", ljubeznjiva Rozalita, kajti v kratkem jo je odpeljal kot svojo verno soprogo na svoje novopostavlj eno in velikansko opre

deljeno posestvo, raztegajo?e se dale? od Haziende.

Bonansa je ostala od svojih znancev nedotaknjena ter ni bila nikdar vzdignjena, tako da le?i ?e dandana?nji dom -a in zakopana pri jezeru v Zlati dolini.?

  1. Ker tam jih morje mnogo pogoltne.
  2. Ko se morje vzdiga in narašča pod uplivom meseca.
  3. Trdnjava na afriškem obrežju v Maroku.
  4. Kraj, kjer se nahaja zlato.
  5. Utrdba.