Narodni izrazi: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 166 zlogov ,  pred 3 leti
 
;drvolöm,: a, m. nerodnež (posebno o dolgem človeku): kakšen
drvolom je. Pridevnik d r v o l o m a s t . Št. Got.
;dušadúša,: e, f. ročne žage srednja opora, ki je vzporedna z listom (žago) Dobr.
;dúzla,: e, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ter jih z roko duza in k sebi vabi. Tudi dúza. Dobr. Prim. drža, die Schlampe (Plet. 181.)
listom (žago) Dobr.
;dvorína,: e, f. ograja poleg svinjaka, da se pri snaženju prašiči v njo seženo, o lepem vremenu so tudi črez dan v njej: volk je hotel prašiča iz dvorine vzeti. Izl.
;düzla,: e, f. malopridna ženska, ki moškim pomižkuje ter
;fajfúr,: rja, m. majhna fajfa v velikosti čedre. Dobr.
jih z roko duza in k sebi vabi. Tudi diiza. Dobr. Prim.
;drža,: die Schlampe (Plet. 181.)
;dvorlna,: e, f. ograja poleg svinjaka, da se pri snaženju
prašiči v njo seženo, o lepem vremenu so tudi črez
dan v njej: volk je hotel prašiča iz dvorine vzeti. Izl.
;fajfür,: rja, m. majhna fajfa v velikosti čedre. Dobr.
;fávlast,: adj. prebrisan, zvit, komur ni zaupati: ;ili je ta
človek favlast, žival fávlasto gleda; fdvlastemu človeku
na temenu kolobarje kakor štedilno ognjišče.
Večjo železno peč te vrste pa zovejo g a š p e r . Izl.
;glávten,: tna, (izg. gvávten, gválten, gvávtek in gváltek) adj. nobeden mu ni gvávten = mu ni kos, kann nicht mit ihm fertig werden; tisočaka bo še lahko glávtek = ga bo še lahko zapravil; žena ni gvávtek otrokom, rekše jih ne ustrahuje. Tudi: nagnjen, poželjiv na kaj: gvávten na denar, na delo (kdor rad in celo brez potrebe preveč dela). Dobr. Pravijo tudi: to naredi glávt, da je učitelj moral od nás = das macht das (schlechte) Gerede der Leute; tak glávt čez koga poganjati, das Gelaut. —? Glavtnež (gov. tudi gvaltnež) je (glavten) človek, hoteč povsod vse sam veljati. Dobr. Iz nemškega »gewalt« + 6n6. Glede preskakovanja primeri gvála = glava. — Na Dobr. govore tudi pral' namesto prav' (t. j. pravi, der richtige): Klobuk ni na pralo stran obrnjen; to smo prale (ženšče), ko ne moremo več v breg. i. t. d.
;glávten,: tna, (izg. gvávten, gválten, gvávtek in gváltek) adj.
;glena,: e, f. droben pesek, sviž (Flugsand), katerega voda naplavi; mešajo ga za zidanje med apno, da napravijo mort. Tudi dem. glén'ca, e. Dobr.
nobeden mu ni gvávten = mu ni kos, kann nicht mit
ihm fertig werden; tisočaka bo še lahko glávtek = ga
bo še lahko zapravil; žena ni gvávtek otrokom, rekše
jih no ustrahuje. Tudi: nagnjen, poželjiv na kaj: gvávten
na denar, na delo (kdor rad in celo brez potrebe preveč
dela). Dobr. Pravijo tudi: to naredi g l á v t , da je učitelj
moral od nás = das macht das (schlechte) Gerede der
Leute; tak glávt čez koga poganjati, das Gelaut. —?
G l a v t n e ž (gov. tudi gvaltnež) je (glavten) človek, hoteč
povsod vse sam veljati. Dobr. Iz nemškega »gewalt« +
bniD. Glede preskakovanja primeri gvála = glava. —•
Na Dobr. govore tudi p r a l ' namesto prav' (t. j. pravi,
der richtige): Klobuk ni na pralo stran obrnjen; to smo
prale (ženšče), ko ne moremo več v breg. i. t. d.
glena, e, f. droben pesek, sviž (Flugsand), katerega voda
naplavi; mešajo ga za zidanje med apno, da napravijo
mort. Tudi dem. g l e n ' c a , e. Dobr.
;glistavec, :vca, m. lek zoper gliste. Izl. Take lekovite rastline
imenujejo v Izl. tudi g l i s t n i c e ali g l i s t a v k e,
;golobiičnik,: m. der Kahlkopf, hl.
;gombtilja,: e, f. debela kepa prsti na njivi. Št. Got.
;gorjiišagorjúša,: e, f. čedra, kratka pipica. Dobr. Plet. ima pri besedi čedra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju,
cedra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju,
;grebenát,: adj. gabrnat, grapav, rauh, uneben, runzelig. Izl.
;grilavee,: vca, m. Št. Janževa roža, hypericum perforatum.
Št. Got- Ime prihaja od tod, ker ga trgajo in zatikajo
v luknje zoper grile.
;goževecgóževec,: vca, m. sipekšipek, ščipek, rosa canina. Dobr. Prim. pri Plet. goščavka (rosa centifolia). Njega les se imenuje góževina.
Plet. goščavka (rosa centifolia). Njega les se imenuje
g o ž e v i n a .
;gčžiea: ali gožnica (izg. gožca, goženca) f. Aesculapschlange,
coluber Aesculapii. Radeče pri Zid. mostu, Št. Got.
črevlje ji je naredil. Izl.
;indijánariea,: e, f. (izg. indijánarca) Indianergeschichte,
;irhaniceírhanice, :(izg. frhanceírhance), f. pl. irhaste hlače, irhače, irhice, irhnice. Dobr.
;izbégati,: am (nav. zbegati) v. pf. verstimmen, razglasiti godalo; izbegane citre — razglašene citre. Dobr. izbegati se, glavo izgubiti; prej je bil moder, a zdaj se je izbegal (je postal neroden in zanemarja svoje dolžnosti). Dobr.
irhnice. Dobr.
;Izbegati,: am (nav. zbegati) v. pf. verstimmen, razglasiti godalo;
izbegane citre — razglašene citre. Dobr. i z b e g a t i
se, glavo izgubiti; prej je bil moder, a zdaj se je izbegal
(je postal neroden in zanemarja svoje dolžnosti).
Dobr.
;izeeháti,: am, (izg. sčehati) v. pf. razčehniti, razčesniti. Izl.
izneiimovati, vam, (izg. zneümvati), v. pf. ob um priti: mati
Tudi i z n e i i m o v a t i k o g a , ob um spraviti: kmalu
bi ga izneümoval, da bi šel v Ameriko. Izl.
;jestrolehjéstroleh,: leha, m. ilovnat tlak, der Estrich. Št. Lamb., Dobr.
;kačovedina,: e, f. coli, lezerčina, razna kačja zalega: letos
je mnogo kačovedine. Izl.
;kár,: adv.: kar tako, gleich so; kar tjetjè, (kar čečè) = naravnost; na pr. šla bi na goro, ko bi bilo kar čè = brez ovinkov in dolgih potov. Dobr.
na pr. šla bi na goro, ko bi bilo kar če = brez
ovinkov in dolgih potov. Dobr.
;kaša,: f. slamnik, Strohhut. Št. Got., Št. Janž na Dolenjskem.
Ta izraz bi bil nekaj tacega, kakor Ljubljančanom
šota za mehek klobuk in goljuf za »Vorhemd«,.
;katönikakatónika,: e, (izg. katönkakatónka), f. potönikapotónika. Dobr. »K« je mesto »p«,.
;kita,: e, f. pleten (šibičen) obroč ob dnu jerbasa. Dobr.
;klenet,: a, m. klarinet. Izl.
;klešemanieakleščmanica,: e, (izg. klešmanca) f. rogačeva (kleščmanova) samica, lucanus cervus. Dobr.
samica, lucanus cervus. Dobr.
;knapovščina,: e, f. coli, die Bergknappen. Zagorje ob Savi.
;kobiliear,: rja, m. škripec, gryllus domesticus. St. Got.
predno so se ustanovile in uredile prave toplice »Gallenegg
«. Lesene kopalnice imajo v Toplicah pri Zagorju,
;kopüljakopúlja,: e, f. der MistbackenMisthacken. Dobr.
;kopúljica,: e, f. die Jäthacke: na jedno stran ima dva ali več železnih zob, na drugo stran podobo motičice; plevica z jedno roko drži kopuljico in koplje, a z drugo pobira plevel. Dobr. Drugod n. pr. na Dolenjskem so kopuljice (pralice) drugačne,
;koptiljiea,: e, f. die Játhacke: na jedno stran ima dva ali
več železnih zob, na drugo stran podobo motičice; plevica
z jedno roko drži kopuljico in koplje, a z drugo
pobira plevel. Dobr. Drugod n. pr. na Dolenjskem so
kopuljice (pralice) drugačne,
;koreninica,: e, f. Št. Janževa koreninica = sladka k. (polypödium
vulgare) Št. Got.
;kostljivec,: vca, m. ime suhemu, toda v kosteh močnemu
človeku. Kropa.
;koškòš,: m. fižol in druge ovijalke narede koše, ako jim zmanjka opore in se morajo končno med sabo prepletati. Dobr.
zmanjka opore in se morajo končno med sabo prepletati.
Dobr.
;közika,: e, f. dem. od köza (die Ziege), toda v božavnem pomenu.
Izl. Izg. kojzlta, kakor nadalje tudi izgovarjajo
danes, kujžk: kužek, nojšč: nožič, pujška: punčka (die
Puppe) i. t. d.
;koztiljeekozúljec,: ijca, m. kožicakozíca, kozüljakozúlja, orehovo jedrce. Dobr.
;kratkomevljast,: adj. kdor nima velikih ust: kratkomevljasta
ženska; tudi k r a t k o m e v l j e ž . Izl. (opp. dolgogobčen).
;kráviea,: e, f. orehovo jedrce. Kropa.
;krávnjica,: e, f. die Kuhhaut. Izl.
;krempeljekrempeljc: krempeljci = lisičji parkeljci (clavaria flava). Dobr., v Št. Got. pa medvedje tačice.
v Št. Got. pa m e d v e d j e t a č i c e,
;krivenda, :e, f. krivenča, Krüppelbaum; krivemu lesu. pa
reko, da je k r i v e n d a s t = krivenčast. Izl.
;lanlšenica, :e, f. nebina, aster chinensis. Izl.
;lapuh, :a m. potepuh, Vagabund. Buzarönski lapuh. Izl.
;látovec,: vca, m. iz lat ali nerabnih desek nasekana drva za kurjavo. Dobr.
kurjavo. Dobr.
;le, :conj. vendar, vendar-le, doch, dennoch: pa g a j e le užugal,
pa je le zmagal,
;letnik, :a, m. kdor gre samo enkrat v letu k spovedi in
sv. obhajilu. Izl.
;levellevél,: a, m. die Wasserwage. Dobr. Pravijo tudi lelevér; vlibello e(livel, r;nivel) Setzwage Diez Et. Wtb. d. rom. Spr. (4. Ausg. 193).
libello (livel, nivel) Setzwage Diez Et. Wtb. d. rom. Spr.
(4. Ausg. 193).
;leverica,: e, (izg. leverca in leberca) f. lever, der Heber. Izl.
;ličkanje, :n. odpadki pri oblanju lesa. Št. Lamb., Dobr.
na roki, da bi jih odpravili (Glej J. Navratil
Let. 1896, 37) Št. Got.
;mačekmáček, :čka, m. kaveljčasti cvetni košek repinca (lappa vulgaris): poredni otroci so metali mačka na beračevo obleko. Dobr.
;májhenkrat,: adv. malokrat, redkokrat, selten. Govore tudi majhenkrátov, majhenkátov. — Kát = krát (das Mal); kátov, hkátov = krátov, večkrat, mehrmals n. pr. kátov (ali hkátov) so prašali po njem, kaj kátov ali kolkátov je pravil. Dobr.
poredni otroci so metali mačka na beračevo
obleko. Dobr.
;májhenkrat,: adv. malokrat, redkokrat, selten. Govore tudi
m a j h e n k r á t o v , m a j h e n k á t o v . — Kát = krát
(das Mal); k á t o v , h k á t o v = krátov, večkrat, mehrmals
n. pr. kátov (ali hkátov) so prašali po njem, kaj
kátov ali kolkátov je pravil. Dobr.
;maliska,: e, f. ime koze, ki ima liso; pravijo pa tudi taki
marogasti kozi m a r o ž k a . Št. Got.
marsikjeden, (izg. marskeden, marskjen) pron. adj. marsikdo
manch einer, so mancher,
;mártin,: a, m. jed iz surovega masla in turščične moke, podobna máselniku. Gorenjske planine blizu Dobr.
podobna mdselniku. Gorenjske planine blizu Dobr.
;martovánje,: nja (izg. mertvánje) n. = martfnovanje. Izl.
;martováti, :ujem (izg. mertváti) v. impf, martfnovati. Izl.
;mekovniea,: f. bekovica, šiba meke ali beke. Št. Got.
;menčevka, :e, f. mencela, Hirsetreterin. Izl.
;mestimésti se,: metem se (izg. medem se), v. impf, pečati se, opravek imeti s kako rečjo: medli smo se ves dan okolo vodnjaka (t. j. popravljali smo ga), medel se je dolgo z vezanjem razdejane knjige. Dobr.
opravek imeti s kako rečjo: medli smo se ves dan
okolo vodnjaka (t. j. popravljali smo ga), medel se je
dolgo z vezanjem razdejane knjige. Dobr.
;meževnica,: e, f. deževnica, lumbricus terrestris. Izl.
;miklavževinamiklávževina,: e, f. (izg. moklavževnamoklávževna) različni darovi o Miklavžovem. Dobr., Izl.
Miklavžovem. Dobr., Izl. .
;miklavževka, :e, f. šiba, katero dobe otroci o sv. Miklavžu
mesto ali poleg drugih darov. Gorenjsko.
kakor bi moko sejal. hI.
;mom, :adv., praep. = mera, memo, mimo. Izl.
;most, :a, m. nasip pred podom, da se lahko voz nanj zapelje. Po Gorenjskem so podi vzdignjeni, (spodaj je hlev), torej je tak most potreben. Dobr.
Po Gorenjskem so podi vzdignjeni, (spodaj je hlev),
torej je tak most potreben. Dobr.
;motikar, :rja, m. premogokop, knap. Izl. Ime je od njihovega
orodja t. j. motike ali rovnice.
hrastovimi, mecesnovina, mekovina = bekovina, prödovina,
vrhačevina (Gipfelholz),
;nastrašnonastrašnó, :adv. strašanskostrašánsko, außerordentlich: nastrašno je bilo veliko ljudi. Dobr. V Izl. pravijo na strah (furchtbar) tolči, vpiti, razbijati,
bilo veliko ljudi. Dobr. V Izl. pravijo na strah (furchtbar)
tolči, vpiti, razbijati,
;niköli-nikákor,: (izg. nkul-nkaker), adv. nie und niemals,
durchaus nicht: nikoli-nikakor ga ne morem k delu
;not,: adv. noter, notri, drinnen.
;nötranjek,: njka, m. notranji podplat, Brandsohle. Ljubljana.
;obáltenobáłten,: tna, adj. obáltne (izg. obawtne) deske ali krajniki. Take deske n. pr. niso pripravne za zabijanje oprave, ker so po jedni strani preveč grčave in vzboknjene. Dobr.
Take deske n. pr. niso pripravne za zabijanje oprave,
ker so po jedni strani preveč grčave in vzboknjene.
Dobr.
;obleči se, :ležem se, v. pf. Wohlbehagen: o jedilih y izreku
»kar se komu prileže, se tudi obleže«. Včasihl čfevLk :f
;očehavati se,: am se, v. impf, praskati se, čehljati se po
polti. Izl.
;odslinitiodslíniti, :im, v. pf. znamko ali kolek odsliniti s pisma ali zavitka, prilepljeno stvar z vodo (slino) odlepiti; — odslinjena cesta = na pol odtajana cesta, ki je blatna in polzka. Dobr.
zavitka, prilepljeno stvar z vodo (slino) odlepiti; — odslinjena
cesta = na pol odtajana cesta, ki je blatna in
polzka. Dobr.
;odtočen, :čna, adj. kar hitro odteka, ima nagel odtok: voda
j e zelo odtočna = ima dosti skoka (ein starkes Gefálle).
;ogör,: a, m. jedilni ostanki pri ženitovanju: navadno prideta
novoporočenca in svatje črez 7 dni po »ogore«. Izl.
;omeditiomedíti, :im, v. pf. izmehčati sadje, ker je uležano bolj sladko, abliegen lassen. Dobr.
sladko, abliegen lassen. Dobr.
;omladleen,: a, adj. omláden, verjüngt: pomladi so ljudje
omladičeni t. j. za novo delo sposobni, ker so izpočiti
;osnovati, :snujem, v. pf. pričeti pentljo (pri žen. roč. delih):
ta pa še ne zna osnovati pentlje. Izl.
;ovihniti, :em, v. pf. opešati, die Kraft verlieren: starček je ovlhnil od napornega dela. Izl.
;oviti,: vijem, v. pf. koga krog sebe = s kom narediti, kar hočem, da ne bo nič rekel (o boječem, plašnem človeku) Dobr.
ovlhnil od napornega dela. Izl.
oviti, vijem, v. pf. koga krog sebe = s kom narediti, kar
hočem, da ne bo nič rekel (o boječem, plašnem človeku)
Dobr.
;pajkljáti, :am, v. impf, beuteln, čistiti moko, žito. Izl. Prim.
pájkelj, Beutel oder Beutelsieb. V Izl. pravijo tudi velniku
;pároven, :vna, adj. sposoben za parjenje (o pticah). St. Janž
na Dolenjskem.
;páseekpásček, :čka, m. otročje obleke pas, ein Gárteichen, pásec. Dobr.
Dobr.
;peka, :e, f. pt>ka oboják kake živali, Zwitter. Izl. Značilen je
naglašeni polglasnik v tej besedi. Pravijo pa taki živali
;perö, :n. kratek konec vodoravnega droga ali late, ki moli
iz stebra v kozolcu. Izl.
;pesarpésar, :rja, m. neko jabolko rdeče kot pesa. Dobr.
;pesnik,: a, m. krompir znotraj rdečkast kakor pesa. Je podolgast,
jamast, grebenat in slabe vrste. Kuhajo ga za
;podrepenik, :a, m. podrepnik, vsiljivec in ovaduh; ženska s
tako lastnostjo je pa p o d r e p n i č a . Izl.
;podröenicapodróčnica, :e, f. otročja pleničica, ki je za ovitek pod roke. Dobr. V Izl. tudi področka.
Dobr. V Izl. tudi p o d r o č k a.
;pofátiti, :pofieiti, pofötati, v. pf. poftiliti, schnipsen. Izl.
;poleneekpolenček, :čka, m. polence, das Scheitchen. Dobr.
;pomivavka,: e, f. pomivača, Abwaschfetzen,
;poprtnik, :a, m. božičnik, kruh, ki ga peko iz boljše moke
;potrebušnina,: e, f. trebušna slanina, podtrebušina. Zidan
most pri Radečah.
;povejpóvej,: imperativ ad povedati. Na Dobravi se sliši okrajšana oblika: pov mu (sage ihm), povte mu, in namesto zapovej, dopovej: »pa mu zapóv (befiehl), dopóv, če mu moreš,
oblika: pov mu (sage ihm), povte mu, in namesto zapovej,
dopovej: »pa mu zapöv (befiehl), dopdv, če mu moreš,
;povödovje,: ja (izg. povuduje) n. povodje, kar po vodi priplava,
Treibholz. Izl.
;pozámatipožámati, :am, v. pf. deskam rob obžagati. Po več neporobljenih desek denejo vkup na vodno žago, da žamanke odpadejo. Dobr. V Izlakah pravijo obžamati, nedovršnik žamati. Iz nem. samen t. j. sáumen (robiti), der Sam t. j. Saum (rob).
desek denejo vkup na vodno žago, da žamanke
odpadejo. Dobr. V Izlakah pravijo o b ž a m a t i , nedovršnik
ž a m a t i . Iz nem. samen t. j. sáumen (robiti),
der Sam t. j. Saum (rob),
;prašniea, :e, f. navadna motika, die Haue. St. Got.
;prašovnik,: a, m. jajčnik (Eierstock) prašiče. Ljubno pri Podnartu.
;predpoldánica,: e, f. predpoldánka, predpöldnica, jed okolo
10. ure predpoldan. Izl. Št. Got. Govore pa prehpotddnca.
;preglávtitlpreglávtiti, :im (izg. tudi pregvaltiti, pregvawtiti), v. pf. widersprechen, dem Gegner nichts gelten lassen. Dobr. Glej glávten zgoraj.
;pregrájati, :am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več ne je. Dobr.
• widersprechen, dem Gegner nichts gelten lassen. Dobr.
;prenésti se,: nesem se, v. pf. končati se z nesenjem: kokoš se prenese, če prevelika jajca in prepogosto nese. Dobr.
Glej gldvten zgoraj,
;pregrájati, :am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo
meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več
ne je. Dobr.
;prenesti se,: nesem se, v. pf. končati se z nesenjem: kokoš
se prenese, če prevelika jajca in prepogosto nese. Dobr.
;prepeltih, :a, m. samec prepelice, Št. Janz na Dol.
;pretožitipretóžiti, :im, v. pf. überklagen: ž drugimi nasprotnimi tožbami (ne s pritožbami in prizivi) je nasprotnika prisilil, da je ta svojo tožbo umaknil, in sta se lahko pobotala. Dobr.
(ne s p r i t o ž b a m i in p r i z i v i ) je nasprotnika
;prisilil, :da je ta svojo tožbo umaknil, in sta se lahko
pobotala. Dobr.
;prijatelj,: a, m. nav. pl. prijatelji, = pene, ki se narede pri
pretakanju vina. Kdor bolj počasi pije, ga priganjajo:
ali v predpustu, kar je nekako v zvezi z znano vražo
»babo žagati«.
;prmentíljica, :tudi prmentilja (izg. prmentilce, prmentile) f. Blutwurzliges Fingerkraut, potenti'lla tormentilla. To rastlino kuhajo kar iz zemlje vzeto in neoprano, nje rdečo vodo pijejo slabokrvni ljudje. Prmentiljica pravi človeku: »sem suha in gnila, bom kri ti čistila«. Št. Got. Izraz je očitno iz tujega imena tormentilla. Na Dobr. in drugod ji pravijo srčna moč, ter jo podobno rabijo.
;prmentiljica, :tudi prmentilja (izg. prmentilce, prmentile) f.
Blutwurzliges Fingerkraut, potenti'lla tormentilla. To
rastlino kuhajo kar iz zemlje vzeto in neoprano, nje
rdečo vodo pijejo slabokrvni ljudje. Prmentiljica pravi
človeku: »sem suha in gnila, bom kri ti čistila«. Št. Got.
Izraz je očitno iz tujega imena tormentilla. Na Dobr. in
drugod ji pravijo s r č n a m o č , ter jo podobno rabijo,
;pršnik,: a, m. rit. Izl.
;ptiča, :e, f. 1. ročna priprava (deska, lopatica), ki jo rabijo streharji pri kritju slamnatih streh. Dobr. 2. lopatasto orodje, s katerim iz lanenih glavic seme tolčejo, Hanfbleuel. Dobr. Okrajšano iz lopûča (l6puča, v6puča).
streharji pri kritju slamnatih streh. Dobr. 2. lopatasto
orodje, s katerim iz lanenih glavic seme tolčejo, Hanf'
bleuel. Dobr. Okrajšano iz lopüca (h>puča, vbpuča).
;puhniti,: em, v. pf. pahniti, pahniti, suniti. Izl.
;púmproža,: e, f. potonika, Pfingstrose. Dobr. Predno potonika razcvete, ima lepe okrogle cvetne pope. V Mošnjah pri Radovljici in na Dobr sem čul namesto pumproža, tudi píproža. V pumproža je »m« nosnik. S tem v zvezi pa ni pumprnica = prepelica v Pajk. črticah str. 191.
;ptimproža,: e, f. potonika, Pfingstrose. Dobr. Predno potonika
;pustováti,: ujem, v. impf, pusto t. j. neprijazno se obnašati,
;razcvete, :ima lepe okrogle cvetne pope. V Mošnjah pri
Radovljici in na Dobr sem čul namesto pumproza, tudi
p i p r o ž a . N pumproza je »m« nosnik. S tem v zvezi
pa ni pumprniea = prepelica v Pajk. črticah str. 191.
pustováti, ujem, v. impf, pusto t. j. neprijazno se obnašati,
Kropa.
;račniea, :(izg. račenca), f. rákovica. Krebsweibchen. Izl. ßodi
da je pobožen; rajta se nekoliko zdravnika; se zelo
;rajta := sebe visoko ceni.
;rajželjrájželj,: žlja, m. glisti nad pečjo. Dobr.
;razpotegniti, :em, (tudi r a z p o t e g n i t i ) v. pf. auseinanderziehen.
Izl.
;rlbjek, :a, m. g o s t glavnik iz (bele) ribje kosti, Nisskamm.
Ljubljana. V Izl. mu pravijo »ribji glavnik«,
;ris,: m. v ris koga imeti n. pr. otroke, t. j. jih trdo in strogo vzgojevati. Dobr.
vzgojevati. Dobr.
;ritnik,: a, m. 1. debelejši konec snopa ali posekanega drevesa.
Izl. 2. debel človek, debeloguzec. Izl.
;sámec, :m. plug z eno desko. Izl. Prim. V Rohrman. Poljedelstvo
1897, 91.
;samicasamíca, :e, f. 1. samostoječa skala, ki ni z drugimi v zvezi, ter se lahko izkoplje. Take skale so dostikrat na polju med ilovico. Dobr. 2. puška enocevka. Izl.
ter se lahko izkoplje. Take skale so dostikrat na polju
med ilovico. Dobr. 2. puška enocevka. Izl.
;samorök, :a, m. oseba z eno roko. Št. Got.
;sávta, :e, f. psovka za obrekljivo žensko, ki se veliko v
;skledariea, :e, f. prodajavka skled. Izl.
;sklesk, :m. psovka leni ženski: sklesk babji, sklesk nemarni. Izl.
;skövskòv, :a, m. ropna ptica, ki piščance jemlje. Dobr. Hühnerhabicht. sokòł (s6kòl)??
— soköt (s-bköl)??"
;skrivejen, :jna, adj. skriven, geheim: miklavževina je skrivejna
reč. Izl.
;slaščekslášček, :čka, m. kdor se vedno sladka ali prilizuje, der Süßler, Süßling; reko tudi samo: ta slašč (= sladki) Dobr.
Süßler, Süßling; reko tudi samo: ta s l a š č ( = sladki)
Dobr.
;smehováti se,: ujem se, v. impf, smejati se komu: kaj se
mi smehuješ? Št. Lamb. Zasmehovati = verspotten,
;smetilkasmetíłka, :e, f. smetiščnica, smetitnicasmetiłnica, der Kehrichttrog. Dobr.
;smetnieasmétnica, :e, (izg. smeti>nca) f. smetiščnica. Ljubno pri Podnartu.
;smrekovee, :vca, m. med, ki ga čebele nabero na smrekah. Izl.
;smrekoviea, :f. die Balsamine, impatiens balsamina. Menda,
ker ima smrečici podobno rast. Pravijo jim tudi f r a n -
č i š k e. Izl.
;smrklja, :e, f. smrkavec, Sacktuch, usekovavka, Schneuztuch. Dobr.
;smrt, :i, f. črn križ, na katerem je naslikana mrtvaška glava, in ki ga nosijo pred pogrebom. Dobr.
Dobr.
;smrt, :i, f. črn križ, na katerem je naslikana mrtvaška glava,
in ki ga nosijo pred pogrebom. Dobr.
;solica, :e, f. solnfca, šolnik, Salzfass. Ljubljana.
;srebrnjákelj,: kijaklja, keljna m. srebrn ali zlat sklepanec (pas), kakor so jih nekdaj ženske imele okolo pasu. Tudi srebrnják. Dobr.
kakor so jih nekdaj ženske imele okolo pasu. Tudi
s r e b r n j á k . Dobr.
;stláeenec, :nca, m. tlačej, mečkač, ein sáumiger Mensch. Izl.
;stölstòł, :m. porezitniporeziłni stolstoł = slamoreznica. Dobr.
;stoženjstóženj, :nja, m. der Pfeiler der Getreideharfe. Dobr.
;stroeina, :e, f. (nav. plur. stročine) ružine, suho oplodje pri
plodu metuljnic. Izl.
;španovar, :rja, m. kdor je z drugim v španoviji, der Compagnon.
Izl.
;táberhar, :rja, m. kdor v taberh hodi ali v taberh dela. Tagwerker. Dobr. Izl. V Izlakah pravijo tudi taberšnik, ženski pa taberharica. Osebe, ki imajo le za negotov čas dela, zovejo v Zagorju barabe. Toda ta izraz ne rabi v tako zaničljivem pomenu, kakor v Ljubljani o postopačih.
Dobr. Izl. V Izlakah pravijo tudi t a b e r š n i k,
ženski pa t a b e r h ar i ca. Osebe, ki imajo le za negotov
čas dela, zovejo v Zagorju b a r a b e . Toda ta izraz ne
rabi v tako zaničljivem pomenu, kakor v Ljubljani o
postopačih.
;tádej, :adv. tedaj, t á d e j pa t á d e j , tu pa tam; voda je tádej
pa tádej tekla, dann und wann. Izl.
;tišje, :n. zatišje, ein windsicherer Ort: hiša j e v tišji. Izl.
;tkáj, :t k i i jtkúj , adv. toliko, soviel. Dobr. Z istim pomenom rabijo tudi káj , kúj.
tudi k á j , k üj.
;tö, :adv. = tu, hier. Krog Izlak se »o« za »u« čuje še v
mnogih besedah n. pr. očitelj = učitelj. Posebnost je
;tukšen, :šna, adj. tolikšen, so groß; tako tudi k u k š e n =
kolikšen. Izl.
;val,: a, ovi, m. gruča zavaljenega snega: otroci delajo o južnem snegu valove tako, da kepo valijo dalje v. gručo, dokler zmorejo. Dobr.
južnem snegu valove tako, da kepo valijo dalje v. gručo,
dokler zmorejo. Dobr.
;valček,: (izg. vawcek, cka), m. valič, lesen valjec, na katerega
nasloni kuharica burklje, da postavi večji lonec v peč.
Podoben je vejtovnici. Kdor to vetrilo goni, je v e t e r -
puhar. 2. veternica, Klappfácher. Izl.
;visetiviséti, :im, v. impf, vreme visi, rekše ni se zanesti, da ostane lepo. Dobr. Prim. previseti pri Plet. (289.)
lepo. Dobr. Prim. previseti pri Plet. (289.)
;vivček, :čka, m. 1. nadzornik nad oddelkom delavcev ali
premogokopov v Zagorju ob Savi. Včasih pravijo tudi
otrok, ki vedno rad tiči v kuhinji »kuhinjski vivček«.
2. fajfica tobakarska z zavito cevjo. Izl.
;voditivóditi,: im, v. impf, živino pred plugom. Dobr. Tukaj navadno rabijo ta glagol samo za ta pomen, in če mi kdo pravi »danes sem moral voditi«, moram takoj razumeti, kaj in kje.
rabijo ta glagol samo za ta pomen, in če mi
kdo pravi »danes sem moral voditi«, moram takoj
razumeti, kaj in kje.
;vösrana-jeriea,: f. smrdokavra, upupa epops. Št. Got. V Št. Got.
in v okolici naglašajo vosran (ne: usran).
= vzhaja, brinjeve jagode, hruške i. t. d. morajo biti
shöjene (aufgáhren), predno se iz njih žganje kuha. Izl.
;zà,: praep. c. gen. bis zu: za soseda — do soseda, za Krope — do Kr., za krvi so se stepli — do krvi ..., za takrat — do t., i. t. d. Dobr. — zapółniti , im, v. pf. dopolniti. Dobr. V teh krajih navadno slišiš z za namesto z do sestavljen glagol, kakor: zaiti — doiti (ne zaideš ga več, du holst ihn nicht mehr ein), zapovedati — dopovedati i. dr. zapoldne = dopoldne, kar ima tudi Prešeren v pesmi »Judovsko dekle«.
;zá,: praep. c. gen. bis zu: za soseda —• do soseda, za Krope
;zadrstíti,: im, v. pf. zapoditi koga: kmalu bi mačka psa zadrstíla. Dobr. — zadrstiti se v koga ali za kom, zapoditi se, zagnati se za njim. Dobr.
— do Kr., za krvi so se stepli — do krvi . . ., za takrat
— do t., i. t. d. Dobr. — z a p o l n i t i , im, v. pf. dopolniti.
Dobr. V teh krajih navadno slišiš z za namesto z
do sestavljen glagol, kakor: zaiti — doiti (ne zaideš ga
več, du holst ihn nicht mehr ein), zapovedati — dopovedati
i. dr. z a p o l d n e = dopoldne, kar ima tudi Prešeren
v pesmi »Judovsko dekle«.
;zactrstiti,: im, v. pf. zapoditi koga: kmalu bi mačka psa zadrstila.
Dobr. — z a d r s t i t i se v koga ali za kom, zapoditi
se, zagnati se za njim. Dobr.
;zafátiti, :im, v. pf. zalučiti, zahititi kamen i. t. d. Št. Got.
;zagámanec,: nca, m. zagaman, maloumen človevk.. Gorenjsko.
za najbolj varno velja, da se k takemu duhovniku več
v cerkev ne hodi. Tudi duhovnik lahko koga zamoli. Izl.
;zamušekzamúšek,: ška, m. zamašek, der Pfropf. Dobr.
;zamtišnieazamúšnica,: e, f. luknja ali okno pri vignjici. Kropa.
;zapadljivec,: vca, m. zapaden sneg, ki na debelo zapade in
obleži; z a p a d l j i v sneg. Izl.
;zašpanati,: am, v. pf. zarubiti: prišli so mu kravo ššpanat p(rubit). a n atDobr.
(rubit). Dobr.
;zdravišeniea,: e, (izg. zdravišenca) f. bolniščnica, zdravilnica,
;zdravišče.: Heilanstalt. Izraz ni splošno v rabi, ker na
rekel: »torej samo tam so take zdravišnice«. Izraz mi je
ugajal, zato sem si ga zapomnil,
;zeleneinazelénčina,: e, (izg. zelenčnazelénčna) f. neko na Dobravi dozdaj najbolj cenjeno jabolko.
cenjeno jabolko,
;zglavje,: n. zglavnik, panjač der Brand bock. Izl.
;zlatovina, :e, f. zlatenfna, zlatnina, Goldgeschmeide. Izl.
;zmesti se,: zmetem se (izg. zmedem se) v. pf. uravnati se: šli bomo k sodišču, da se bomo zmedli t. j. dogovorili in spravili stvar v red. Dobr.
;žamanje, :ja, n. odpadki »požamanih« desek Bretträhmling. Rabijo jih n. pr. namesto prekelj kot natič za fižol. Take late imenujejo tudi žamanke. Dobr. Izl.
šli bomo k sodišču, da se bomo zmedli t. j. dogovorili
;želéznikar,: rja, m. železničar, Eisenbahnarbeiter. Dobr.
in spravili stvar v red. Dobr.
;žamanje, :ja, n. odpadki »požamanih« desek Brettráhmling.
Rabijo jih n. pr. namesto prekelj kot natič za fižol.
Take late imenujejo tudi ž a m a n k e . Dobr. Izl.
;železnikar,: rja, m. železničar, Eisenbahnarbeiter. Dobr.
;ženinw.a,: m. rumenkasta rastlina n. pr. fižol, krompir, na
" kateri se vidi pojav neke rastlinske bolezni. Nje vzrok
;žvegel,: gla (izg. žvegu) m. vozel na biču, da bič čvrsteje
poka.
;žvele,: žvel, f. pl. deske in prostor na podu ali svinjaku, kjer kokoši prenočujejo. Lisica je prišla clo na žvele po kokoši. Dobr.
kjer kokoši prenočujejo. Lisica je prišla clo na žvele
po kokoši. Dobr.
 
==2. Recila in reki.==
1.555

urejanj

Navigacijski meni