1.555
urejanj
Narodni izrazi: razlika med redakcijama
Jump to navigation
Jump to search
→1. Besede.
|
ven, izhajkati koga iz postelje, iz hiše, žival iz
luknje. hI.
;básati,: básam, bašem, v. impf, seliti, siedeln; básati se, prebásati se, sich siedeln; básenga, die Siedelung (== selinga v Let. 1895, 39). Dobr. Prim. dr. K. Štrekljevo razlago v Let. 1896, 140 v pomenu nakladati (Schmeller-Fromm. I. 765.) Plet. ima prebásati, überpacken.
;bávee :in dem. b a v č e k ali b a v c e k , m. 1. rastlinski izrastek
rožne šiškarice St. Got. Tem izrastkom pravijo
;besedieiti se,: im se, v. imf. besedovati se, einen Wortstreit
haben: dolgo uro se je besedičil z gospodom. St. Larnb.
;bezēlj,: a, (izg. tudi bzelj, bizelj) m. mezelj, mozolj. Dobr. Prim. bezgavka bzikati (spritzen).
;bezljáe,: a, m. vol, ki rad bezlja in skače. hI.
bTgla, e, f. trščica, ki se od večje trske odkroji. Izl. Se
nekatere celo nadomestuje pri delu. Povedati vedo še
več takih reči o njem. Izl.
;bogānica,: e, f. vivnik ali butara za cvetno nedeljo. Dobr. ,Jalova boganica' (Dobr.) — prazna oljka brez olepšav (jabolk, pomaranč). Izgovarjajo bogánca, v Kropi pa bogavnca in bgavnca. V Let. 1887, 160 naglaša Navratil, da imenujejo po Gor. te presnece »gbanice, gibanice«. Okrog Dobr. jaz nisem tako slišal. Plet. ima beganica in gubánica. Prim. dr. Štrekljevo razlago bgánca v Lj. Zv. 1889, 98.
;bögeati,: am, v. impf, otročja zahvala. Otrok BogaJBogca)
zahvali po jedi, da z rokama vkup tleskne. Št. Lamb.
bratec. Vrhnika.
;b r a t r á n,: a, m. bratranec, stričev ali ujčev sin.^ZzZ.
;brusíca,: e, f. brusína, brúsnica, stojalo za brus. Dobr.
;cafra,: e, f. die Escharpe, Schawl. Dobr. Po Ljubljani pravijo šerpa, die Schärpe.
;ceméntarica,: e (izg. cméntarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa Dobr.▼
;cijáziti, :v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro znana potovka, kateri pravijo cijáza (cjáza). Hišno ime je pri cijázi, rodbinsko ime je drugačno. Sinove in vse vkup nazivljejo cijáznike; dobila je žena to ime, ker že mnogo let vsi župniji cijázi iz Krope pošto in druge reči.
▲;ceméntarica,: e (izg. cméntarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa
;cíperje, :prja, n. ozkolisti vrbovec, epilóbium angustifolium. Dobr. Plet. ima ciper, Weidenröslein; nima pa čibrije (lythrum salicária, ki se tudi prišteva svetlinom, oenotherae) iz Tuškovega »Rastlinstva« (2. izdaja 1872).<ref>V Plet. slovarju pogrešam iz navedenih tiskanih virov še sledeče doneske iz Tuškovih „Štirih letnih časov". Večkrat je pri Plet. kak drugačen pomen: solzno (selzenovo) zeljce, pasja čebulica str. 6; zvezdica mehurnica 13; zavojnice 15; ostrolisti javor 22; dolgopeceljnati
brest 26; poljska cedilj, črnoglavec 39; senčnica 57 ; polž grmán 63 ;
polž šuman, šemice64; hrošč padavec, ščitonoska 73; trstni vrabec 94;
povrhnji lub (periderm), prava skorja, zelenica breze 219; baršunovec,
čemerunka, žlezana, mrvice, ognjenica 237.
V „dodatku" je zopet venec lepih besed, mislim, da jih nadalje
tu izkazavati ni potrebno. S to knjigo bi bilo lahko potrjenih nekaj
Tuškovo delo je dobro premišljena knjiga; iz nje je želeti, da ne pride
prihodnjič samo kakih 5 izrazov v slovar.
Ker me je čedalje bolj zanimalo, kako in kaj je gradivo uporabljeno
v slovarju, sem pregledal še nekaj knjig, ki sem jih baS imel
pri rokah.
Izmed Tuškovih prevodov je Plet. najbolj uporabil Schödlerjevo
botaniko. Z ozirom na obilico in potrebo domačega gradiva, naj bi se
„bodulja" je tudi debelo tiskana v Erj. „Naše škod. živ." 1880, 142;
dokaz, da tudi ta knjiga ni natančno izpisana
Nezadostno so izpisane tudi druge veljavne knjige, n. pr. „Kresi".
Vzemimo zadnji „Kres" (I. 1384). Domačica 17, kočljarca 196, samojak 200
iz literature „ob mit der nöthigen Vollstándigkeit, möchte ich
nach den vorliegenden zwei Heften des neuen "Wörterbuches stark
bezweifeln."</ref>) Stari' Dobravski čebelarji trdijo, da je ciperje čebelam zelo všeč, in so po njem neki posebno hude.▼
▲Stari' Dobravski čebelarji trdijo, da je ciperje čebelam
;coperján, :a, m. čarovnik, der Zauberer, hl.
;crkljivka,:e, f. neka boljša pogača, Pathenbrot. Krstna botra
speče dve pogači —- jedna je erkljivka — in izroči
otročnici obe poleg drugih jedil čez teden dni po porodu,
;
;čačka,: e, f. dem. od čača, Spielzeug. Starišem, ki izmed svojih
otrok prve najbolj Ijubkajo, velja na Izlaškem:<ref>»)
na Vranskem, na Zagorskem, na Št. Ožbaltskem i. fc. d.</ref>) Prvi je▼
čačka, drugi igračka, tretji je še le otrok,
;čákavec,: vca, m. kdor ni pri nobeni (politični) stranki, ki
;čámpelj,: plja, m. od nosa viseč smrkelj; tudi psovka: ti
čampelj ti — smrkavec (Rotzbube). Izl.
;čè,: adv. tjà, tjè, (izg. kakor conj. čè), dorthin: čè pojdi, čè-le (čè se poudarja). Druži se z nekaterimi besedami kakor pritaknjen zlog, n. pr.: čedolvèn, čegorvèn, čevèn (v teh sestavah je ven poudarjen); tlèče, tlèčeven, tamče, tamčevèn — hierhin, dorthin; tístče, tistčevèn — dorthin. Dobr.
;čežaniti,: im, v. pf. česnati, čvekati, (unnöthigerweise) herumreden;
tudi p o č e ž a n i t i kaj, in (Sežana je oseba, ki
St. Janž na Dolenjskem. Plet. ima po Zal.: naši otroci so
še drobljanci.
;
;drugo,: adv. drugič, drugoč, ein andersmal: pa drugo pridite, bom drugo dal = v drugo. Dobr.▼
▲drugo, adv. drugič, drugoč, ein andersmal: pa drugo pridite,
▲na Vranskem, na Zagorskem, na Št. Ožbaltskem i. fc. d.
;drvolöm,: a, m. nerodnež (posebno o dolgem človeku): kakšen
drvolom je. Pridevnik d r v o l o m a s t . Št. Got.
| |||