Narodni izrazi: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 31 zlogov ,  pred 3 leti
==1. Besede.==
;ábraščica, : e, (izg. ábrašca) f. die Stabwurz, artemisia abrotanum. ''Dobr.'' V Izl. pravijo ábrat, m.
;adenadèn, : num. eden, unus. Dobr. Po Dolenjskem naglašajo áden, edenéden.
;ajdovec, : vca, m. med, katerega nabero čebele na ajdi. Izl.
;bába,: e, f. babica, samica ptičev. Dobr. Selca pri Škofji Loki.
;babica, : e, f. pokončen steber vrtne ograje. Izl. Podobno
navaja Plet. za baba po Zalokarju.
;bäjkatibájkati,: am. v. impf, herumjagen, einhertreiben, pojati: nikar
ne bajkaj živine v^pšenico. I z b äá j k a t i , am, v. pf. izpoditi
ven, izhajkati koga iz postelje, iz hiše, žival iz
luknje. hI.
;bäsatibásati,: bäsambásam, bašem, v. impf, seliti, siedeln; bäsa t ibásati se,
p r e b ä s a t iprebásati se, sich siedeln; b ä s e n g a básenga, die Siedelung
(== selinga v Let. 1895, 39). Dobr. Prim. dr. K. Štrekljevo
razlago v Let. 1896, 140 v pomenu nakladati (Schmeller-Fromm. I. 765.) Plet. ima prebásati, überpacken.
;bäveebávee :in dem. b a v č e k ali b a v c e k , m. 1. rastlinski izrastek
Fromm. I. 765.) Plet. ima prebäsati, überpacken.
;bävee :in dem. b a v č e k ali b a v c e k , m. 1. rastlinski izrastek
rožne šiškarice St. Got. Tem izrastkom pravijo
v Izl. z a s p a n o j a b o l k o , ker jih rabijo za kajenje
rastlin, posebno rešetark (di'psacus), osatov (carduus) in
drugih socvetek. St. Got.
;belica,: e, (izg. belca) f. Orakelblume, Chrysanthemum leucänthemumleucánthemum.
Izl.
;beliti,: belim, = beliti 5. pri Plet.: kostanj ali krompir b.,
Kastanien schälenschálen. Izl. V rabi je tudi o b e l i t i z istim
pomenom. Prim. obelina, obelinje, oblicina pri Plet.: v Izl.
pravijo ob e 1 f č i n a.
;berač,: a, m. neka loterijska igra: berača staviti, b. zadeti.
Stavijo 8 ali 10 številk vkup v eni vrsti, in vsaj 2 ali
3 številke morajo priti. Ljubljana. Nemci pravijo BätelspielBátelspiel,
Betteltemo.
;besedieiti se,: im se, v. imf. besedovati se, einen Wortstreit
haben: dolgo uro se je besedičil z gospodom. St. Larnb.
;bezeljbezēlj,: a, (izg. tudi bzelj, bizelj) m. mezelj, mozolj. Dobr.
Prim. bezgavka bzikati (spritzen).
;bezljäebezljáe,: a, m. vol, ki rad bezlja in skače. hI.
bTgla, e, f. trščica, ki se od večje trske odkroji. Izl. Se
manjša je potem znana biglica, Holzsplitterchen, Zündhölzchen.
;bizeljšeina,: e, f. vino z Bizeljskega pri Brežicah,
;blagonik,: a, (tudi b l a g o v nik) m. neki dobrotljiv gorski
duh, podzemnik, BergmännchenBergmánnchen. On ima v oblasti vse
podzemeljsko blago, vse rudnike, zato ima tako ime.
Premogokopom se večkrat prikaže v premogovniku,
nekatere celo nadomestuje pri delu. Povedati vedo še
več takih reči o njem. Izl.
;bogänieabogānica,: e, f. vivnik ali butara za cvetno nedeljo. Dobr.
,Jalova boganica' (Dobr.) — prazna oljka brez olepšav
(jabolk, pomaranč). Izgovarjajo bogdricabogánca, v Kropi pa bogaimcabogavnca
in bgavnca. V Let. 1887, 160 naglasanaglaša Navratil, da
imenujejo po Gor. te presnece »gbanice, gibanice«.
Okrog Dobr. jaz nisem tako slišal. Plet. ima beganica in
gubdnicagubánica. Prim. dr. Štrekljevo razlago bgdncabgánca v Lj. Zv.
1889, 98.
;bögeati,: am, v. impf, otročja zahvala. Otrok BogaJBogca)
zahvali po jedi, da z rokama vkup tleskne. Št. Lamb.
;bolšnik,: a, m. samec bolhe. Št. Got.
;bömbati,: am, v. impf, zvoniti, läutenláuten. Št. Lamb. Besedo
rabijo v otročjem govoru, in je onomatopoetičnega
postanka.
;bratee,: tca, m. premetenec, prekanjenec, zvita buča: on ti je
bratec. Vrhnika.
;b r a t r äá n,: a, m. bratranec, stričev ali ujčev sin.^ZzZ.
;brusieabrusíca,: e, f. brusinabrusína, brusnicabrúsnica, stojalo za brus. Dobr. .
;e a f r a cafra,: e, f. die EcharpeEscharpe, Schawl. Dobr. Po Ljubljani pravijo
šerpa, die Schärpe,.
eementariea;ceméntarica,: e (izg. cmentarcacméntarca), f. kapnica, vodnjak iz cementa
Dobr.
;c i j ä z i t i cijáziti, :v. impf, vlačiti. Na Dobravi je vdova in dobro
znana potovka, kateri pravijo cijdzacijáza (cjdzacjáza). Hišno ime je
pri cijdzicijázi, rodbinsko ime j eje drugačno. Sinove in vse vkup
nazivljejo cijaznikecijáznike; dobila j eje žena to ime, ker že mnogo
let vsi župniji cijdzicijázi iz Krope pošto in druge reči.
;e i p e r j e cíperje, :prja, n. ozkolisti vrbovec, epilöbiumepilóbium angustifolium.
Dobr. Plet. ima ciper, W e i d e n r ö s l e i n Weidenröslein; nima pa čibrije
(lythrum salicäriasalicária, ki se tudi prišteva svetlinom, oenotherae)
iz Tuškovega »Rastlinstva« (2. izdaja 1872).')<ref>V Plet. slovarju pogrešam iz navedenih tiskanih virov še sledeče
Stari' Dobravski čebelarji trdijo, da j e ciperje čebelam
zelo všeč, in so po njem neki posebno hude.
') V Plet. slovarju pogrešam iz navedenih tiskanih virov še sledeče
doneske iz Tuškovih „Štirih letnih časov". Večkrat je pri Plet.
kak drugačen pomen: solzno (selzenovo) zeljce, pasja čebulica str. 6;
zvezdica mehurnica 13; zavojnice 15; ostrolisti javor 22; dolgopeceljnati
brest 26; poljska cedilj, črnoglavec 39; senčnica 57 ; polž grmängrmán 63 ;
polž šuman, šemice64; hrošč padavec, ščitonoska 73; trstni vrabec 94;
vodoljuba (tudi Tuš. Bot. 128), vodna vijola 95; dristavci, skrakoni 96;
konopljenka 114; vrednik (urhovica, teucrium) 115; gozdni in njivski
noč-in-dan 116, 165; členasti prstan praprotove plodne glavice 121;
potovka 123; čeladnica 123; ogrinjalce (Tuš. RastiRastl. 53) 126; blatni
bor (Plet. ima sicer več borov, vendar bi bilo dobro, da se vzprejmejo
vsaj vse naše drevesne vrste v slovar) 140; ltopiščnica, močvirnica
osojnica 57, ušesna žličica 58, venčeva pleva 79, ceduljka 103, nora
ajda 164, i. t. d. Omenil sem samo nekaj. Vvrstiti bi se dalo več
;coperjän, :a, m. čarovnik, der Zauberer, hl.
;crkljivka,:e, f. neka boljša pogača, Pathenbrot. Krstna botra
speče dve pogači —- jedna je erkljivka — in izroči
otročnici obe poleg drugih jedil čez teden dni po porodu,
;cvekövje,: a, n. coli. == količje, mnogo cvekov; c v e k = količek,
klinec. Dobr.
klinčičev, petoprstnikov, sašev in drugih rastlin, ter uporabiti več pridevnikov,
kakor podlesna veternica i. dr. Na Tuškove izraze se je
pobrano in čaka še velik sklad besed iz dosedanjih virov vstopa v
besednjak. V. Oblak pravi v Jagičevem Archivu (1893, 595) o izpisovanju
iz literature „ob mit der nöthigen VollständigkeitVollstándigkeit, möchte ich
nach den vorliegenden zwei Heften des neuen "Wörterbuches stark
bezweifeln."</ref>)
Stari' Dobravski čebelarji trdijo, da j eje ciperje čebelam
zelo všeč, in so po njem neki posebno hude.
;coperjäncoperján, :a, m. čarovnik, der Zauberer, hl.
;crkljivka,:e, f. neka boljša pogača, Pathenbrot. Krstna botra
speče dve pogači —- jedna je erkljivka — in izroči
otročnici obe poleg drugih jedil čez teden dni po porodu,
;cvekövje,: a, n. coli. == količje, mnogo cvekov; c v e k = količek,
klinec. Dobr.
;čačka,: e, f. dem. od čača, Spielzeug. Starišem, ki izmed svojih
otrok prve najbolj Ijubkajo, velja na Izlaškem:>) Prvi je
;čákavec,: vca, m. kdor ni pri nobeni (politični) stranki, ki
torej čaka, kam se bo »vpisal«, da pojde, kjer bo večina Izl.
;čämpeljčámpelj,: plja, m. od nosa viseč smrkelj; tudi psovka: ti
čampelj ti — smrkavec (Rotzbube). Izl.
;če,: adv. tja, tje, (izg. kakor conj. če), dorthin: če pojdi, če-le
okolo čežani. St. Latnb.
;čič,: a, m. debel sad pravega kostanja. Št. Got.
;črepinee,: nca, m. betoglavec, ein DickschädelDickschádel. Kropa. Prim.
črep 2. črepec (der Dummkopf) pri Plet.
;čreplnjar,: ja, (izg. čepinar, čpfnar) m. izdelovavec in prodajavec
dan v njej: volk je hotel prašiča iz dvorine vzeti. Izl.
;fajfür,: rja, m. majhna fajfa v velikosti čedre. Dobr.
;fävlastfávlast,: adj. prebrisan, zvit, komur ni zaupati: ;ili je ta
človek favlast, žival fävlastofávlasto gleda; fdvlastemu človeku
reko f äá v 1 e ž. Izl.
;fiee-fäeefáee,: f. pl. čenče: same fiče-fače je govoril. Izl.
;figovec, :vca, m. figamož. Izl.
;flaküzar,: rja, m. der Vagabund. Radeče pri Zidanem mostu.
Po Ljubljani je znano f l a k i r a t i , f l a n k i r a t i = flakätiflakáti,
;flakätiflakáti,: flankätiflankáti, vagabundieren. (Schm. Fr. 793.)
;fržek,: fržka, m. (izg. faržk), fižol, fržol. Št. Got. V Škofji Loki
pa mu pravijo f e ž k ali f e š k.
na temenu kolobarje kakor štedilno ognjišče.
Večjo železno peč te vrste pa zovejo g a š p e r . Izl.
;glävtenglávten,: tna, (izg. gvävtengvávten, gvältengválten, gvävtekgvávtek in gvältekgváltek) adj.
nobeden mu ni gvävtengvávten = mu ni kos, kann nicht mit
ihm fertig werden; tisočaka bo še lahko glävtekglávtek = ga
bo še lahko zapravil; žena ni gvävtekgvávtek otrokom, rekše
jih no ustrahuje. Tudi: nagnjen, poželjiv na kaj: gvävtengvávten
na denar, na delo (kdor rad in celo brez potrebe preveč
dela). Dobr. Pravijo tudi: to naredi g l äá v t , da je učitelj
moral od näsnás = das macht das (schlechte) Gerede der
Leute; tak glävtglávt čez koga poganjati, das Gelaut. —?
G l a v t n e ž (gov. tudi gvaltnež) je (glavten) človek, hoteč
povsod vse sam veljati. Dobr. Iz nemškega »gewalt« +
bniD. Glede preskakovanja primeri gvälagvála = glava. —•
Na Dobr. govore tudi p r a l ' namesto prav' (t. j. pravi,
der richtige): Klobuk ni na pralo stran obrnjen; to smo
;glistavec, :vca, m. lek zoper gliste. Izl. Take lekovite rastline
imenujejo v Izl. tudi g l i s t n i c e ali g l i s t a v k e,
;glišav,: ävaáva, adj. glfstast. Izl.
;gnojiv,: iva, adj. gnojav, gnojast. Izl.
;gmirati se,: am se, v. impf, rediti se, gedeihen. Žival, človek
se gmlra = se redi. Ko gre vpeljevanka v cerkev, naj
pazi kako sveča gori; če zlo bakljäbakljá, se bo otrok dobro
;gmiral, :če pa slabo gori, se bo pa slabo gmiral. Izl.
Nem. ge-mehren.
;golobäjgolobáj,: a, m. jurji, Herrenpilz (boletus edulis). Demin.
g o l o b a j č e k . Št. Janž na Dolenjskem; Izl., kjer mu tudi
g o l o b a n j pravijo,
;gorjiiša,: e, f. čedra, kratka pipica. Dobr. Plet. ima pri besedi
cedra »gorjuško delo«. »Gorjuše« je vas v Bohinju,
;grebenätgrebenát,: adj. gabrnat, grapav, rauh, uneben, runzelig. Izl.
;grilavee,: vca, m. Št. Janževa roža, hypericum perforatum.
Št. Got- Ime prihaja od tod, ker ga trgajo in zatikajo
;gčžiea: ali gožnica (izg. gožca, goženca) f. Aesculapschlange,
coluber Aesculapii. Radeče pri Zid. mostu, Št. Got.
;häeaháea,: e, f. kokoš s kosmatimi nogami. V rabi je še hächác
a s t : kako je kokoš häcastahácasta, in h a c äá t i : vb. impf,
h a kakor kokoš. Izl. J. Barle omenja gdcati, gdcman,
petelin kosmatih nog (Let. 1893, 47). Plet. pozna hacätihacáti
schwerfälligschwerfállig einhergehen,
;hribävhribáv :ali vhribävenvhribáven, adj. trpežen toda ne ličen; navadno
o kmetskih črevljih: kako hribävehribáve (vhribävnevhribávne) ali nerodne
črevlje ji je naredil. Izl.
;indijänarieaindijánariea,: e, f. (izg. indijänarcaindijánarca) Indianergeschichte,
;irhanice, :(izg. frhance), f. pl. irhaste hlače, irhače, irhice,
irhnice. Dobr.
(je postal neroden in zanemarja svoje dolžnosti).
Dobr.
;izeehätiizeeháti,: am, (izg. sčehati) v. pf. razčehniti, razčesniti. Izl.
izneiimovati, vam, (izg. zneümvati), v. pf. ob um priti: mati
so skoraj izneümovali, ko so prišli Francozje. Št. Got.
;kačovedina,: e, f. coli, lezerčina, razna kačja zalega: letos
je mnogo kačovedine. Izl.
;kärkár,: adv.: kar tako, gleich so; kar tje, (kar če) = naravnost;
na pr. šla bi na goro, ko bi bilo kar če = brez
ovinkov in dolgih potov. Dobr.
«. Lesene kopalnice imajo v Toplicah pri Zagorju,
;kopülja,: e, f. der Mistbacken. Dobr.
;koptiljiea,: e, f. die JäthackeJáthacke: na jedno stran ima dva ali
več železnih zob, na drugo stran podobo motičice; plevica
z jedno roko drži kopuljico in koplje, a z drugo
;koreninica,: e, f. Št. Janževa koreninica = sladka k. (polypödium
vulgare) Št. Got.
;korenövec,: ovca, m. korenjevo natje, MöhrenkräutigMöhrenkráutig. Repinemu
natju pa pravijo z e l i š č e . Izl.
;kosmat,: adj. behaart. Izl. Plet. ima samo kosmat. Na tem
čečkati, počečkati: čečkati, počečkati; daviti, podaviti,
zadaviti, im: daviti itd.; delavec (tudi časnik »Delavec«
vsak po Zagorju tako poudarja): delavec; devätideváti: devati;
določiti, razločiti: določiti, razločiti; drugam (izg.
dregam): drugam; globok: globok; goljf (šir. o): goljuf;
jegrat, kakor jeskat, jet pojeskat): igrati; izberljiv, izbirljiv
(izg. zberljev): izberljiv; izpraševati, popraševati, vpraševati:
izpraševati itd.; klöftati, oklöftati: kloftätikloftáti, okloftätiokloftáti;
köga: kogäkogá; kömu (izg. köm): komu; kokš f. (šir. o v
rabi le v nom., v množini »kokoši«): kokoš; közlati:
kozlätikozláti; kraljiček (izg. kraljček, tudi hišno ime): kraljiček
(Zaunkönig); kupovati (izg. köpvati, köpvam, šir. o):
kupovati; mändratimándrati, pomändratipomándrati: mandrätimandráti itd.; mözel
(izg. mözu): mozolj; neubogljiv, neubögljivec (izg. neubögljev,
neubögljevc): neubogljiv; nevoščljiv (izg. nevošljev):
ponehati, prenehati: odnehati itd. (Plet. ima nehati na
prvem mestu); öklic (izg. ökelc): oklic (Eheaufgebot);
otroče: otroče; pezen: pezänpezán; pisati, napisati, zapisati:
pisati i. t. d.; plačevati: plačevati; pogled: pogled (Blick);
pogreb (tudi Škrabec Cvetje X. 1): pogreb; präsepráse: prase;
prilizovati se: prilizovati se; prismöde (šir. o): prismode;
razpotje (tudi D. i Sv. 1892, 438 in Let. 1895,
35; osebno ime RäzpotnikRázpotnik pri Izl): razpotje; sukati,
presukätipresukáti, zasukati: sukati itd.; smukätismukáti: smiikati (jagode);
šivati: šivati; tabernati: tabernätitabernáti; vezati, odvezätiodvezáti,
privezati: vezati itd.; vzdigovati (izg. vzdegvat,
šir. e): vzdigovati; zäkajzákaj: zakäjzakáj (warum); zamakati: zamakati;
zamašek (izg. zamašk, zomašk): zamašek (zamak,
der Pfropf); zapreti (izg. zaprt, zaprem), odpreti:
;kratkomevljast,: adj. kdor nima velikih ust: kratkomevljasta
ženska; tudi k r a t k o m e v l j e ž . Izl. (opp. dolgogobčen).
;krävieakráviea,: e, f. orehovo jedrce. Kropa.
;krävnjicakrávnjica,: e, f. die Kuhhaut. Izl.
;krempelje: krempeljci = lisičji parkeljci (clavaria flava). Dobr.,
v Št. Got. pa m e d v e d j e t a č i c e,
;lanlšenica, :e, f. nebina, aster chinensis. Izl.
;lapuh, :a m. potepuh, Vagabund. Buzarönski lapuh. Izl.
;lätoveclátovec,: vca, m. iz lat ali nerabnih desek nasekana drva za
kurjavo. Dobr.
;le, :conj. vendar, vendar-le, doch, dennoch: pa g a j e le užugal,
poredni otroci so metali mačka na beračevo
obleko. Dobr.
;mäjhenkratmájhenkrat,: adv. malokrat, redkokrat, selten. Govore tudi
m a j h e n k r äá t o v , m a j h e n k äá t o v . — KätKát = krätkrát
(das Mal); k äá t o v , h k äá t o v = krätovkrátov, večkrat, mehrmals
n. pr. kätovkátov (ali hkätovhkátov) so prašali po njem, kaj
kätovkátov ali kolkätovkolkátov je pravil. Dobr.
;maliska,: e, f. ime koze, ki ima liso; pravijo pa tudi taki
marogasti kozi m a r o ž k a . Št. Got.
;marjänicamarjánica,: e, f. kocka (der Würfel) in igra ž njo, da moraš
ugibati pike ali številke na njej: marjanico metati. Izl.
marsikjeden, (izg. marskeden, marskjen) pron. adj. marsikdo
manch einer, so mancher,
;märtinmártin,: a, m. jed iz surovega masla in turščične moke,
podobna mdselniku. Gorenjske planine blizu Dobr.
;martovänjemartovánje,: nja (izg. mertvänjemertvánje) n. = martfnovanje. Izl.
;martovätimartováti, :ujem (izg. mertvätimertváti) v. impf, martfnovati. Izl.
Sicer se sliši po Kranjskem m a r t i n o v äá t i , m a r t i -
n o v äá n j e . Na Pohorju pravijo »kakoršen je Martovšek,
tak je sušeč mesec«. Martovšek je skrajšano iz Martinovščak,
t. j. mesec v katerem se obhaja god sv. Martina,
96. V Plet. najdeš samo martinščak.
;mastniea, :e, f. mastna zemlja, fetter Boden. Izl.
;meeävameeáva, :e, t. mehek in obdelovaten, a ne skalnat svet. Izl.
meh, m. osji meh, osi'r, Wespennest. Št. Got.
;meketätimeketáti,: v. impf, o sovinem vpitju. Sova na štiri načine
vpije: uka, skovika, meketa, ujeda in sicer: uuu, skovik
skovik, meee meee, te ujem te ujem. Ge pri voglu hiše
;miklavževka, :e, f. šiba, katero dobe otroci o sv. Miklavžu
mesto ali poleg drugih darov. Gorenjsko.
;mišica, :(izg. mišca) f. mišjica, mišnica, MäusegiftMáusegift, arzenik.
Nekateri dajejo mišico konjem, da so bolj čvrsti. Zraven
verujejo, da jo mora konjar tudi sam vživati, sicer bi
;mrtev, :adj. mrtev jez = jez, ki ni več v rabi, ker voda
drugod teče. Kropa.
;muljävkamuljávka, :e, f. koza, katera rada muli in se ne spenja
izbirčno po drevju. Št. Got.
;nagänjatinagánjati, :am, v. impf. = nagajati, ärgernárgern, belästigenbelástigen.
Nosnik n se čuje v tem glagolu soseb od Trojan do
Zagorja ob Savi. Tam tudi slišiš uganjati = ugajati,
bilo veliko ljudi. Dobr. V Izl. pravijo na strah (furchtbar)
tolči, vpiti, razbijati,
;niköli-nikäkornikákor,: (izg. nkul-nkaker), adv. nie und niemals,
durchaus nicht: nikoli-nikakor ga ne morem k delu
pripraviti. Id. Tudi dr. K. Štrekelj je navel (v Let. 1894,
;not,: adv. noter, notri, drinnen.
;nötranjek,: njka, m. notranji podplat, Brandsohle. Ljubljana.
;obältenobálten,: tna, adj. obältneobáltne (izg. obawtne) deske ali krajniki.
Take deske n. pr. niso pripravne za zabijanje oprave,
ker so po jedni strani preveč grčave in vzboknjene.
polzka. Dobr.
;odtočen, :čna, adj. kar hitro odteka, ima nagel odtok: voda
j e zelo odtočna = ima dosti skoka (ein starkes GefälleGefálle).
St. Lamb.
;odvöriti,: vörim, v. pf. odstraniti zavornico (die Radsperre
aufsperren), nasprotno od zavoriti. Izl. Govore pa tudi
odvräiodvrái in zavriti.
;ogör,: a, m. jedilni ostanki pri ženitovanju: navadno prideta
novoporočenca in svatje črez 7 dni po »ogore«. Izl.
;omediti, :im, v. pf. izmehčati sadje, ker je uležano bolj
sladko, abliegen lassen. Dobr.
;omladleen,: a, adj. omlädenomláden, verjüngt: pomladi so ljudje
omladičeni t. j. za novo delo sposobni, ker so izpočiti
od zime. Izl. Torej glagol omladičiti (trans.) verjüngen,
hočem, da ne bo nič rekel (o boječem, plašnem človeku)
Dobr.
;pajkljätipajkljáti, :am, v. impf, beuteln, čistiti moko, žito. Izl. Prim.
päjkeljpájkelj, Beutel oder Beutelsieb. V Izl. pravijo tudi velniku
p a j k e l j . Kdor pa nima pajklja, mora žito samo z
vejačo izvejati.
;päntovecpántovec,: vca, m. sveder za vrtanje vezil (pantov) pri strehi,
kjer so pritrjene upiravke (Dachsparren) na sleme. Izl.
;parkljevka,: e, f. parkeljnica, die Klauenseuche. Izl.
;pärovenpároven, :vna, adj. sposoben za parjenje (o pticah). St. Janž
na Dolenjskem.
;päseekpáseek, :čka, m. otročje obleke pas, ein GärteichenGárteichen, päsecpásec.
Dobr.
;peka, :e, f. pt>ka obojäkoboják kake živali, Zwitter. Izl. Značilen je
naglašeni polglasnik v tej besedi. Pravijo pa taki živali
tudi še n o r e c in s p a k a . Št. Got.
jamast, grebenat in slabe vrste. Kuhajo ga za
prašiče. hI.
;pesjänarpesjánar,: rja, m. rokovnjač, pesoglavec. St. Got. Govore pa
pesjajnar. Glede »ajn« primeri še: äjngeljájngelj (ängeljángelj), däjnkadájnka
(dänkadánka), šivajnka (šivanka), täjnktájnk (t;lnek),ugajnka (uganka),
TrojäjneTrojájne (Trojane, Valvasor: insgemein Trojajne genannt),
;pfsanka, :f. ime pisane krave in pisane koze. Št. Got.
pleden, a, part. adj. pretkan, izvejan durchgetrieben. Št. Lcimb.
Iz pleten kakor iz mesti — mčdem premeden = premeten.
;plevka, :e, f. pralica, die JäthakeJáthake. Št. Lamb.
;podklöpen, :pna, adj. unter die Bank gehörig: podklopna
cunja = najslabša cunja za snaženje tal, črevljev i. dr.
;podröenica, :e, f. otročja pleničica, ki je za ovitek pod roke.
Dobr. V Izl. tudi p o d r o č k a.
;pofätitipofátiti, :pofieiti, pofötati, v. pf. poftiliti, schnipsen. Izl.
;poleneek, :čka, m. polence, das Scheitchen. Dobr.
;pomivavka,: e, f. pomivača, Abwaschfetzen,
;povödovje,: ja (izg. povuduje) n. povodje, kar po vodi priplava,
Treibholz. Izl.
;pozämatipozámati, :am, v. pf. deskam rob obžagati. Po več neporobljenih
desek denejo vkup na vodno žago, da žamanke
odpadejo. Dobr. V Izlakah pravijo o b ž a m a t i , nedovršnik
ž a m a t i . Iz nem. samen t. j. säumensáumen (robiti),
der Sam t. j. Saum (rob),
;prašniea, :e, f. navadna motika, die Haue. St. Got.
;prašovnik,: a, m. jajčnik (Eierstock) prašiče. Ljubno pri Podnartu.
;präteltofpráteltof,: a, m. abecednik, das ABC buch. Kropa. Izl. Namesto
plateltof.
;predpoldänicapredpoldánica,: e, f. predpoldänkapredpoldánka, predpöldnica, jed okolo
10. ure predpoldan. Izl. Št. Got. Govore pa prehpotddnca.
;preglävtitlpreglávtitl, :im (izg. tudi pregvaltiti, pregvawtiti), v. pf.
• widersprechen, dem Gegner nichts gelten lassen. Dobr.
Glej gldvten zgoraj,
;pregräjatipregrájati, :am, v. pf. do pristude grajati, omrziti: polhovo
meso je v naši družini pregrajano, da ga nobeden več
ne je. Dobr.
»le hitro izpij, dokler je še kaj prijateljev na vinu«
Št. Got.
;prirämnieaprirámniea, :e, (izg. perämperám^nca in perävperáv^nca) f. ramnica pri
košu; perävfcncaperávfcnca se je odtrgala. Izl.
;prismodovätiprismodováti,: ujem, v. impf, šale uganjati. Izl. Tudi je v
rabi izraz »prismodo žagati«, na pr. pri metvi prosa
ali v predpustu, kar je nekako v zvezi z znano vražo
p i p r o ž a . N pumproza je »m« nosnik. S tem v zvezi
pa ni pumprniea = prepelica v Pajk. črticah str. 191.
pustovätipustováti, ujem, v. impf, pusto t. j. neprijazno se obnašati,
Kropa.
;račniea, :(izg. račenca), f. räkovicarákovica. Krebsweibchen. Izl. ßodi
tu vtresenovše nekaj iz Št. Got. o ponočnem račjem
lovu. Sli so Šentgothardci po noči nad rake; nekaj časa
j e hudobec. — Cambah = bisaga zadrgača; cambur =
pletenica, čajna, das Sumber = Korb (Schm. Fr. II. 283) — ?
räjsniearájsniea, ice, (izg. räjsirájsi>nca) f. najslabša moka: dekla je dobivala
kruh in jedi iz same rajsnice. Izl. V Zagorju jo
kupujejo za prašiče, ker je le en krajcar dražja od
otrobov. Dobro znano je i z r äá j s a t i , p r e r äá j s a t i žito
( = zmleti): posebno slaba je rajsnica i z r a j s a n a na
črn kamen. V Hrastniku pri Trbovljah pa imenujejo
zadnjo ali tretjo moko g r a j s n i e o.
;räjtatirájtati se,: v. impf. 1. imenovati se: ta hiša se rajta »pri
Bregarju«. Izl. 2. domišljevati si, sich dünken: rajta se,
da je pobožen; rajta se nekoliko zdravnika; se zelo
;rumenica, :e, (izg. rmenica) f. rumenka, krava rumenkaste
dlake; rumen vol je r u m e n e č (izg. rmenc). Izl.
;sämecsámec, :m. plug z eno desko. Izl. Prim. V Rohrman. Poljedelstvo
1897, 91.
;samica, :e, f. 1. samostoječa skala, ki ni z drugimi v zvezi,
med ilovico. Dobr. 2. puška enocevka. Izl.
;samorök, :a, m. oseba z eno roko. Št. Got.
;sävtasávta, :e, f. psovka za obrekljivo žensko, ki se veliko v
tuje reči meša. Tudi glagol o s a v t äá t i (besabbern), ta
;sävtasávta :vse o s a v t äá . Ljubljana in drugod,
;sejäneeksejáneek, :čka, m. čebulino seme, da se dobi čebulček (Brutzwiebel,
Saatzwiebel). Izl.
;seklrar, :rja, (izg. sčirar) m. kdor sekire in podobno orodje
Süßler, Süßling; reko tudi samo: ta s l a š č ( = sladki)
Dobr.
;smehovätismehováti se,: ujem se, v. impf, smejati se komu: kaj se
mi smehuješ? Št. Lamb. Zasmehovati = verspotten,
;smetilka, :e, f. smetiščnica, smetitnica, der Kehrichttrog. Dobr.
in ki ga nosijo pred pogrebom. Dobr.
;solica, :e, f. solnfca, šolnik, Salzfass. Ljubljana.
;srebrnjäkeljsrebrnjákelj,: kija, keljna m. srebrn ali zlat sklepanec (pas),
kakor so jih nekdaj ženske imele okolo pasu. Tudi
s r e b r n j äá k . Dobr.
;stläeenecstláeenec, :nca, m. tlačej, mečkač, ein säumigersáumiger Mensch. Izl.
;stöl, :m. porezitni stol = slamoreznica. Dobr.
;stoženj, :nja, m. der Pfeiler der Getreideharfe. Dobr.
;španovar, :rja, m. kdor je z drugim v španoviji, der Compagnon.
Izl.
;täberhartáberhar, :rja, m. kdor v taberh hodi ali v taberh dela. Tagwerker.
Dobr. Izl. V Izlakah pravijo tudi t a b e r š n i k,
ženski pa t a b e r h ar i ca. Osebe, ki imajo le za negotov
rabi v tako zaničljivem pomenu, kakor v Ljubljani o
postopačih.
;tädejtádej, :adv. tedaj, t äá d e j pa t äá d e j , tu pa tam; voda je tädejtádej
pa tädejtádej tekla, dann und wann. Izl.
;tišje, :n. zatišje, ein windsicherer Ort: hiša j e v tišji. Izl.
;tkäjtkáj, :t k i i j , adv. toliko, soviel. Dobr. Z istim pomenom rabijo
tudi k äá j , k üj.
;tö, :adv. = tu, hier. Krog Izlak se »o« za »u« čuje še v
mnogih besedah n. pr. očitelj = učitelj. Posebnost je
urejevanje temperature v Zagorskem premogovniku.
Podoben je vejtovnici. Kdor to vetrilo goni, je v e t e r -
puhar. 2. veternica, KlappfächerKlappfácher. Izl.
;viseti, :im, v. impf, vreme visi, rekše ni se zanesti, da ostane
lepo. Dobr. Prim. previseti pri Plet. (289.)
;vösrana-jeriea,: f. smrdokavra, upupa epops. Št. Got. V Št. Got.
in v okolici naglašajo vosran (ne: usran).
;vpeljävkavpeljávka,: e, f. ženska, ki otročnico (vpeljevanko) v cerkev
spremlja. V Izl. ima to čast krstna botra,
;vzhöditi, :(nav. shoditi), vzhodim, v. pf. vzhajati: kruh shodi
= vzhaja, brinjeve jagode, hruške i. t. d. morajo biti
shöjene (aufgährenaufgáhren), predno se iz njih žganje kuha. Izl.
;,: praep. c. gen. bis zu: za soseda —• do soseda, za Krope
— do Kr., za krvi so se stepli — do krvi . . ., za takrat
— do t., i. t. d. Dobr. — z a p o l n i t i , im, v. pf. dopolniti.
Dobr. — z a d r s t i t i se v koga ali za kom, zapoditi
se, zagnati se za njim. Dobr.
;zafätitizafátiti, :im, v. pf. zalučiti, zahititi kamen i. t. d. Št. Got.
;zagämaneczagámanec,: nca, m. zagaman, maloumen človevk.. Gorenjsko.
;zamaševati, :evam, ujem (izg. zamašvati) v. pf. V St. Lambertu
in okolici proti Štajerski meji, je razširjena vraža, češ,
šli bomo k sodišču, da se bomo zmedli t. j. dogovorili
in spravili stvar v red. Dobr.
;žamanje, :ja, n. odpadki »požamanih« desek BretträhmlingBrettráhmling.
Rabijo jih n. pr. namesto prekelj kot natič za fižol.
Take late imenujejo tudi ž a m a n k e . Dobr. Izl.
1.555

urejanj

Navigacijski meni