Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Smernice: Razlika med redakcijama

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m slog
Dbc334 (pogovor | prispevki)
posodobitev, novosti
Vrstica 3: Vrstica 3:
Priporočljivo je, da se popravljavci pred pričetkom urejanja besedil seznanijo s smernicami. Nekatera poglavja so bistvena za vsako besedilo (npr. označevanje metapodatkov), medtem ko bodo poglavja o bohoričici in gotici koristila le popravljavcem, ki urejajo starejša dela.
Priporočljivo je, da se popravljavci pred pričetkom urejanja besedil seznanijo s smernicami. Nekatera poglavja so bistvena za vsako besedilo (npr. označevanje metapodatkov), medtem ko bodo poglavja o bohoričici in gotici koristila le popravljavcem, ki urejajo starejša dela.


Zadnja posodobitev: '''13. september 2013'''.
Zadnja posodobitev: '''19. julij 2014'''.


<!--
Spremembe:
Spremembe:
* 19. julij 2014: spremenjena navodila za zapisovanje naslovov
* 13. september 2013: dodane predloge za popravke, razdelek za stare popravljavce
* 30. junij 2013: poglavje o zapisovanju naslovov, dopolnitev poglavja o označevanju faksimilov
* 29. junij 2013: poglavje o označevanju metapodatkov, označevanju faksimilov, prelomih strani
-->


== Zapisovanje naslovov ==
== Zapisovanje naslovov ==
V predlogo {{tl|naslov}} zapišemo naslov besedila, ki čim bolj ustreza izvirniku. Naslov strani na Wikiviru pa naj bo prilagojen današnjemu pravopisu in naj ne vsebuje nepotrebnih podatkov (npr. dopisa ''Izvirni roman'', ''Povest'', ''Novela'' ipd.).
Predloga {{tl|naslov-mp}}, ki jo dodamo na vrh strani besedila, vsebuje dva parametra za naslov: ''naslov'' in ''normaliziran naslov''. V parameter ''naslov'' zapišemo naslov besedila, ki čim bolj ustreza izvirniku, medtem ko naj bo normaliziran naslov prilagojen sodobnemu pravopisu (ni naglasnih znamenj in končnih pik) ter naj ne vsebuje nepotrebnih podatkov (npr. dopisa ''Izvirni roman'', ''Povest'', ''Novela'' ipd.). Naslov strani na Wikiviru je po navadi enak normaliziranemu naslovu.


Primera:
Primera:
* [[Njena bolečina]] – izvirni naslov dela je ''Njena bolečina.''; naslov strani je ''Njena bolečina'', parameter ''naslov'' v predlogi {{tl|naslov}} pa <code><nowiki>|naslov={{mp|naslov|Njena bolečina}}.</nowiki></code> (za označevanje metapodatkov glej naslednje poglavje)
* [[Njena bolečina]] – Izvirni naslov dela je »''Njena bolečina.''«; naslov strani na Wikiviru je »''Njena bolečina''«. Začetek predloge {{tl|naslov-mp}} se glasi:
<pre><nowiki>
* [[Martin Kačur]] – izvirni naslov dela je ''Martin Kačur. Življenjepis idealista.''; naslov strani je ''Martin Kačur'', parameter ''naslov'' pa <code><nowiki>|naslov={{mp|naslov|Martin Kačur}}. Življenjepis idealista.</nowiki></code>
{{naslov-mp
| naslov = Njena bolečina.
| normaliziran naslov = Njena bolečina
...
</nowiki></pre>

* [[Martin Kačur]] – Izvirni naslov dela je »''Martin Kačur. Življenjepis idealista.''«; naslov strani na Wikiviru je »''Martin Kačur''«. Začetek predloge {{tl|naslov-mp}} se glasi:
<pre><nowiki>
{{naslov-mp
| naslov = Martin Kačur. Življenjepis idealista.
| normaliziran naslov = Martin Kačur
...
</nowiki></pre>


== Označevanje metapodatkov ==
== Označevanje metapodatkov ==
Vrstica 23: Vrstica 32:


Metapodatke vključimo s predlogo {{tl|naslov-mp}} (''naslov metapodatki''). Za natančnejše opredeljevanje uporabimo predlogo {{tl|mp}}. Primer urejene naslovne predloge z metapodatki je na strani ''[[Za kruhom]]''.
Metapodatke vključimo s predlogo {{tl|naslov-mp}} (''naslov metapodatki''). Za natančnejše opredeljevanje uporabimo predlogo {{tl|mp}}. Primer urejene naslovne predloge z metapodatki je na strani ''[[Za kruhom]]''.

Po navadi naslovov in imen avtorjev ni treba obdajati s predlogo {{tl|mp}}.


Popravljavci boste najpogosteje uporabljali naslednje oblike predloge {{tl|mp}}:
Popravljavci boste najpogosteje uporabljali naslednje oblike predloge {{tl|mp}}:
* <code><nowiki>{{mp|naslov|Rokovnjači}}</nowiki></code> – za kratki naslov trenutnega besedila,
* <code><nowiki>{{mp|delo|Ljubljanski zvon}}</nowiki></code> – za delo (revijo, literarno zbirko ...), v katerem je bilo besedilo izdano,
* <code><nowiki>{{mp|delo|Ljubljanski zvon}}</nowiki></code> – za delo, v katerem je bilo besedilo izdano,
* <code><nowiki>{{mp|leto|1925}}</nowiki></code> – letnica izdaje,
* <code><nowiki>{{mp|leto|1925}}</nowiki></code> – letnica izdaje.
* <code><nowiki>{{mp|založba|Slovenska matica}}</nowiki></code> – založba,
* <code><nowiki>{{mp|kraj|Ljubljana}}</nowiki></code> – kraj založbe.


V predlogo za metapodatke naj se ne vključuje oblikovanje, oklepaji in podobno, ampak samo goli podatek (razen če so oklepaji del podatka): <code><nowiki>{{mp|delo|''Vigred''}} {{mp|leto|(1925)}}</nowiki></code> → <code><nowiki>''{{mp|delo|Vigred}}'' ({{mp|leto|1925}})</nowiki></code>.
V predlogo za metapodatke ne vključujte oblikovanja, oklepajev in podobno, ampak samo goli podatek (razen če so oklepaji del podatka): <code><nowiki>{{mp|delo|''Vigred''}} {{mp|leto|(1925)}}</nowiki></code> → <code><nowiki>''{{mp|delo|Vigred}}'' ({{mp|leto|1925}})</nowiki></code>.


Prvo številko drugega letnika revije vpišemo v alinejo izdano takole: <code><nowiki>''{{mp|delo|Vigred}}'' 2/1 ({{mp|leto|1924}})</nowiki></code>, kar da na zaslonu ''Vigred'' 2/1 (1924).
Prvo številko drugega letnika revije vpišemo v alinejo ''izdano'' takole: <code><nowiki>''{{mp|delo|Vigred}}'' 2/1 ({{mp|leto|1924}})</nowiki></code>, kar da na zaslonu ''Vigred'' 2/1 (1924).

=== Primeri ===
Nekaj primerov predloge {{tl|naslov-mp}} (nekateri parametri so zaradi jasnosti izpuščeni, npr ''vir'', ''dovoljenje'', ''obdelano''; prav tako so to samo primeri – predloge na straneh omenjenih besedil se razlikujejo).

<pre><nowiki>
{{naslov-mp
| naslov= Ponarejani bankovci
| avtor= Josip Jurčič
}}
</nowiki></pre>
V zgornjem primeru naslova ''Ponarejani bankovci'' ne obdamo v predlogo {{tl|mp}}, ker ni potrebe.

V primeru daljšega naslova oz. pripisa ''Roman'', ''Povest'' ipd., izpišemo polni naslov, s predlogo {{tl|mp}} pa označimo samo kratkega.
<pre><nowiki>
{{naslov-mp
| naslov= {{mp|naslov|Martin Kačur}}: Življenjepis idealista
| avtor= Ivan Cankar
}}
</nowiki></pre>


V primeru več avtorjev vsakega označimo:
Predlogo uporabljamo tudi v primeru več avtorjev, pri čemer vsakega označimo s predlogo:
<pre><nowiki>
<pre><nowiki>
{{naslov-mp
{{naslov-mp
| naslov= {{mp|naslov|Rokovnjači}}: Historičen roman
| naslov= Rokovnjači: Historičen roman
| avtor= {{mp|avtor|Josip Jurčič}} in {{mp|avtor|Janko Kersnik}}
| avtor= {{mp|avtor|Josip Jurčič}} in {{mp|avtor|Janko Kersnik}}
}}
}}
Vrstica 105: Vrstica 94:


== Popravki ==
== Popravki ==
Če v besedilu naletimo na zatipkano besedo, uporabimo predlogo {{tl|redakcija}} in besedo označimo tako: <code><nowiki>{{</nowiki>redakcija|''natisnjeno''|''popravljeno''}}</code>.
Če v izvirnem besedilu naletimo na zatipkano besedo, uporabimo predlogo {{tl|redakcija}} in besedo označimo tako: <code><nowiki>{{</nowiki>redakcija|''natisnjeno''|''popravljeno''}}</code>.


Če je očitno, da v besedilu manjka npr. zaključni narekovaj, to označimo z <code><nowiki><ins>«</ins></nowiki></code>.
Če je očitno, da v izvirnem besedilu manjka npr. zaključni narekovaj, to označimo z <code><nowiki><ins>«</ins></nowiki></code>.


== Bohoričica ==
== Bohoričica ==
Vrstica 113: Vrstica 102:


=== Znaki ===
=== Znaki ===
* Za mali s uporabimo znak <big><big>ſ</big></big> (pazi na podobnost z znakom za integral ʃ, ki ga za ta namen ne uporabljamo).
* Za mali ''s'' uporabimo znak <big><big>ſ</big></big> (pazi na podobnost z znakom za integral ʃ, ki ga za ta namen ne uporabljamo).
* Za opuščaj uporabimo <big><big>’</big></big>, ne resico ', ki je na slovenskih tipkovnicah. Če je izvirni opuščaj drugače oblikovan, uporabimo ustreznega.
* Za opuščaj uporabimo <big><big>’</big></big>, ne resico ', ki je na slovenskih tipkovnicah. Če je izvirni opuščaj drugače oblikovan, uporabimo ustreznega.
* Veliki s lahko zapišemo kot alt+ctrl+6 in S, torej <big><big>˛S</big></big>, vendar ta zapis še vedno ni pravilen. (Znak ˛ se v poljščini imenuje [[:w:en:ogonek|ogonek]].)
* Veliki s lahko zapišemo kot alt+ctrl+6 in S, torej <big><big>˛S</big></big>, vendar ta zapis še vedno ni pravilen. (Znak ˛ se v poljščini imenuje [[:w:en:ogonek|ogonek]].)
Vrstica 119: Vrstica 108:


=== Naslovi del ===
=== Naslovi del ===
Naslovi strani naj bodo v sodobni slovenščini (tudi brez naglasnih znamenj in končnih pik), vse ostale omembe dela (npr. napisi povezav, parameter ''naslov'' predloge {{tl|naslov}}) pa v izvirni pisavi.
Naslovi strani na Wikiviru naj bodo v sodobni slovenščini, vse ostale omembe dela (npr. napisi povezav, parameter ''naslov'' predloge {{tl|naslov-mp}}) pa v izvirni pisavi.


Tako v predlogo {{tl|naslov}} zapišemo izvirni naslov (glej npr. [[Kuharske bukve]]). V isti predlogi se pri parametrih ''naslednji'' in ''prejšnji'' prav tako določi izvirno ime, ki pa se povezuje na poslovenjeno. To dosežemo tako (pazi na {{tl|!}} namesto navpičnice |; glej npr. [[Na sebe]]):
Tako v predlogo {{tl|naslov}} zapišemo izvirni naslov (glej npr. [[Kuharske bukve]]). V isti predlogi se pri parametrih ''naslednji'' in ''prejšnji'' prav tako določi izvirno ime, ki pa se povezuje na poslovenjeno. To dosežemo tako (pazi na {{tl|!}} namesto navpičnice |; glej npr. [[Na sebe]]):
Vrstica 133: Vrstica 122:
== Posebni tisk ==
== Posebni tisk ==
=== Gotica ===
=== Gotica ===
Besedila v gotici zapišemo v predlogo {{tl|gotica}} tako: <code><nowiki>{{gotica|September}}</nowiki></code>, kar izpiše: {{gotica|September}}.
Besedila v gotici zapišemo v predlogo {{tl|gotica}} tako: <code><nowiki>{{gotica|September}}</nowiki></code>, kar izpiše {{gotica|September}}.


=== Pisano besedilo ===
=== Pisano besedilo ===

Redakcija: 19:29, 19. julij 2014

Smernice za oblikovanje prepisov besedil pri projektu Slovenska leposlovna klasika.

Priporočljivo je, da se popravljavci pred pričetkom urejanja besedil seznanijo s smernicami. Nekatera poglavja so bistvena za vsako besedilo (npr. označevanje metapodatkov), medtem ko bodo poglavja o bohoričici in gotici koristila le popravljavcem, ki urejajo starejša dela.

Zadnja posodobitev: 19. julij 2014.

Spremembe:

  • 19. julij 2014: spremenjena navodila za zapisovanje naslovov

Zapisovanje naslovov

Predloga {{naslov-mp}}, ki jo dodamo na vrh strani besedila, vsebuje dva parametra za naslov: naslov in normaliziran naslov. V parameter naslov zapišemo naslov besedila, ki čim bolj ustreza izvirniku, medtem ko naj bo normaliziran naslov prilagojen sodobnemu pravopisu (ni naglasnih znamenj in končnih pik) ter naj ne vsebuje nepotrebnih podatkov (npr. dopisa Izvirni roman, Povest, Novela ipd.). Naslov strani na Wikiviru je po navadi enak normaliziranemu naslovu.

Primera:

  • Njena bolečina – Izvirni naslov dela je »Njena bolečina.«; naslov strani na Wikiviru je »Njena bolečina«. Začetek predloge {{naslov-mp}} se glasi:
{{naslov-mp
| naslov = Njena bolečina.
| normaliziran naslov = Njena bolečina
...
  • Martin Kačur – Izvirni naslov dela je »Martin Kačur. Življenjepis idealista.«; naslov strani na Wikiviru je »Martin Kačur«. Začetek predloge {{naslov-mp}} se glasi:
{{naslov-mp
| naslov = Martin Kačur. Življenjepis idealista.
| normaliziran naslov = Martin Kačur
...

Označevanje metapodatkov

Želimo, da je vsako besedilo opremljeno z osnovnimi metapodatki. To olajša obdelavo in nadaljnjo uporabo besedila.

Metapodatke vključimo s predlogo {{naslov-mp}} (naslov metapodatki). Za natančnejše opredeljevanje uporabimo predlogo {{mp}}. Primer urejene naslovne predloge z metapodatki je na strani Za kruhom.

Popravljavci boste najpogosteje uporabljali naslednje oblike predloge {{mp}}:

  • {{mp|delo|Ljubljanski zvon}} – za delo (revijo, literarno zbirko ...), v katerem je bilo besedilo izdano,
  • {{mp|leto|1925}} – letnica izdaje,
  • {{mp|založba|Slovenska matica}} – založba,
  • {{mp|kraj|Ljubljana}} – kraj založbe.

V predlogo za metapodatke ne vključujte oblikovanja, oklepajev in podobno, ampak samo goli podatek (razen če so oklepaji del podatka): {{mp|delo|''Vigred''}} {{mp|leto|(1925)}}''{{mp|delo|Vigred}}'' ({{mp|leto|1925}}).

Prvo številko drugega letnika revije vpišemo v alinejo izdano takole: ''{{mp|delo|Vigred}}'' 2/1 ({{mp|leto|1924}}), kar da na zaslonu Vigred 2/1 (1924).

Predlogo uporabljamo tudi v primeru več avtorjev, pri čemer vsakega označimo s predlogo:

{{naslov-mp
| naslov= Rokovnjači: Historičen roman
| avtor= {{mp|avtor|Josip Jurčič}} in {{mp|avtor|Janko Kersnik}}
}}

Označevanje faksimilov

Za označevanje faksimilov uporabljamo predlogo {{fc}} (facsimile).

Popravljavci boste najpogosteje uporabljali predlogo v obliki {{fc|dlib|7OCYEZDF|s=6-9|2}}, kar se prikaže kot: 2. Besedilo za zadnjo navpičnico je besedilo, ki se bo prikazalo na strani besedila. Pri podlistkih je to po navadi številka revije.

Parameter s= (strani) pri predlogi za faksimile je namenjen označevanju strani, na katerih je besedilo. Če odpremo PDF, na katerega nas vodi zgornja povezava 2, vidimo, da se podlistek Za kruhom nahaja na straneh od 6 do 9. Če je naše besedilo na vseh straneh PDF-ja, zapišemo s=all. Uporabimo lahko tudi zapis s=10-13,50-52 (če je besedilo raztreseno po PDF-ju).

Pozor: V parameter s= ne zapisujemo številk strani, ki so zapisane na faksimilu, ampak številke strani, kot se nahajajo v PDF-ju (te lahko odčitate z orodne vrstice programa za pregledovanje dokumentov PDF, npr. [1]).

Več primerov je na Za kruhom, podrobnejša dokumentacija pa na strani predloge fc.

Prelomi strani

S predlogo {{prelom strani}} zaznamujemo prelom strani v faksimilu. Predloga je vedno nestična (med njo in sosednjo besedo ali ločilom je vedno presledek ali nova vrstica).

Primer: Vsak trenutek [nova stran] so prihajali vozoviVsak trenutek {{prelom strani}} so prihajali vozovi.

V primeru deljene besede naj bo beseda v celoti izpisana pred predlogo, npr. Nekateri potniki so od- [nova stran] krili glave.Nekateri potniki so odkrili {{prelom strani}} glave.

Če je prelom strani narejen med odstavki, predlogo postavimo v prazno vrstico, ki bi v normalnem primeru (če predloge za prelom ne bi bilo) označeval nov odstavek (pred predlogo in za njo naj torej ne bo nobene prazne vrstice, ker se v tem primeru pri končnem izpisu besedila ustvari večja praznina).

Primer:

Vsak trenutek so prihajali vozovi.
    [nova stran]
Nekateri potniki so odkrili glave.

Zapišemo kot:

Vsak trenutek so prihajali vozovi.
{{prelom strani}}
Nekateri potniki so odkrili glave.

Nejasni deli besedila

Nejasnosti v besedilu lahko označimo s predlogo {{nejasno}}.

Kot prvi parameter določimo besedilo, ki se prikaže (npr. jasnost), kot drugi pa možne različice, ki se prikažejo v zaslonskem namigu ob prehodu miške čez označeno besedilo (npr. jásnost). Določimo lahko oba, enega ali noben parameter.

Rezultat kode {{nejasno|jasnost|jásnost}} je: jasnost.

Popravki

Če v izvirnem besedilu naletimo na zatipkano besedo, uporabimo predlogo {{redakcija}} in besedo označimo tako: {{redakcija|natisnjeno|popravljeno}}.

Če je očitno, da v izvirnem besedilu manjka npr. zaključni narekovaj, to označimo z <ins>«</ins>.

Bohoričica

Del v bohoričici ne posodabljamo po zgledu sodobne slovenščine, ampak jih prepišemo, kot so v izvirniku.

Znaki

  • Za mali s uporabimo znak ſ (pazi na podobnost z znakom za integral ʃ, ki ga za ta namen ne uporabljamo).
  • Za opuščaj uporabimo , ne resico ', ki je na slovenskih tipkovnicah. Če je izvirni opuščaj drugače oblikovan, uporabimo ustreznega.
  • Veliki s lahko zapišemo kot alt+ctrl+6 in S, torej ˛S, vendar ta zapis še vedno ni pravilen. (Znak ˛ se v poljščini imenuje ogonek.)
  • Dolgi pomišljaj — zapišemo z alt+0151 ali &mdash;.

Naslovi del

Naslovi strani na Wikiviru naj bodo v sodobni slovenščini, vse ostale omembe dela (npr. napisi povezav, parameter naslov predloge {{naslov-mp}}) pa v izvirni pisavi.

Tako v predlogo {{naslov}} zapišemo izvirni naslov (glej npr. Kuharske bukve). V isti predlogi se pri parametrih naslednji in prejšnji prav tako določi izvirno ime, ki pa se povezuje na poslovenjeno. To dosežemo tako (pazi na {{!}} namesto navpičnice |; glej npr. Na sebe):

| naslednji= Na sebe{{!}}Na ſebe.


Pri kazalu knjige ravnamo enako (glej Pesme za pokušino):

* [[Na sebe|Na ſebe.]]


V naslovih strani izpuščamo podnaslove; izjema so enaki naslovi, ki imajo v podnaslovu npr. datum ali mesto objave (glej Pesme za pokušino, dela v Ljubljanskih novicah).

Posebni tisk

Gotica

Besedila v gotici zapišemo v predlogo {{gotica}} tako: {{gotica|September}}, kar izpiše September.

Pisano besedilo

Besedila, zapisana s pisanimi črkami, postavimo v predlogo {{pisano}}: {{pisano|September}} se prikaže kot September.

Razprti tisk

Razprtega tiska ne zapisujemo s presledki med črkami, ampak uporabimo predlogo {{razprto}}: {{razprto|September}} se prikaže kot September.

Razno

Predlog {{proza}} in {{pg}} ne uporabljamo.