Pogrebnice IV

Na vozu že je krsta,
Za njim pa spremljevalcev vrsta
Koraka za menoj, —
Že v cerkvi! — Svet, zdaj Bog s teboj!
Čuj! »Libera«: »v obilosti
Otmi me svoje milosti!«
Konjičkov par pa nestrpljivo
S kopiti grebe, stresa grivo —
Obá ogrnjena sta v žalost,
O, ljudstva tí budalost!
Enako je s prijatelji
Po meni žalovatelji
Do groba spremljevatelji —
Do groba? — Že od cérkve proč
Nekteri, glej, domov hité
Z obleko črno žalujoč; —
A kje srcé,
Kje so prijateljske solzé? —
Naprej gor na grobove! . . .
»Slovenske dol trakove«
Ukaz županstva se glasi
In kar županstvo ji velí,
To straža mestna koj zvrší;
Za delo to je čvrsta:
Oropana je krsta!
Naprej, naprej
Se voz pomiče,
Tja med mrliče,
Kjer bo ločitev za vselej . . .
Že voz je zunaj mesta;
Prijatli skoro vsi nazaj
Jo krenejo sedaj;
Bojé se grobnih mej —
V življenje spet jih pelje cesta. — —