Pogovori na magistratovi kolibi (1/4)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pogovor na magistratovi kolibi.
Izdano: Edinost 1/4 (1876), 3–4
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Mihec. Jakec, vidiš, koliko okoličanov naji gleda s trga? Daj, govoriva jim tisti govor, ki ga je sloveči naš kmet, Juri Gerdol, v svoji pisarni pod murvo zložil in že večkrat v čitalnicah govoril!

Jakec. Slišal sem, da za to veliko zaslugo mu je podaril najin gospodar, slavni magistrat, zlato svetinjo reda sv. Grméta v Trstu, ker Juri Gerdol zna tako grmeti, vse drugače, nego sam Hermet. Prav lep govor je to, nekaj v prozi in nekaj v versih; nu, začni ti prvi!

Mihec. Okoličani, z visocega stolpa Vas pozdravljam. Serce mi od veselja poka, ker vidim, da se je tudi našim okoličanom vnela ljubezen do naroda in da se zato trdno drže »Edinosti«.

Jakec. Dragi moji bratje, tržaški okoličani in vsi tukaj bivajoči Slovenci, priporočam Vam, da morate biti zedinjeni, ako hočete dobiti svoje pravice, ker v edinosti je moč. Ako ne boste zedinjeni, zadene vas osoda, katero vam zdaj zapojeva. Začni Ti, Mihec, nu, nu, potem spijeva liter do dna.

Mihec. (Veselo).

Spet danes pozdravljam slovenske možake,
Vse pridne rodoljube in zveste rojake,
Kateri naš narod podpirali so;
Pohvaljam vas vse prav lepo.

Jakec.

Okoličani naši ne bodite zaspani,
Naj vas, če drugo ne, vsaj vboštvo predrami,
Če vi plačujete davke ko v mesti,
Zakaj pa imate blato po cesti?

Mihec.

Res, da gospoda tud davke plačuje,
Po mesti gre lahko, da se ne obuje,
Ker tla so z gladkimi kamni vložene!
Pri vas pa ceste ni skoraj nobene.

Jakec.

Davke velike plačevati nam velé,
Za nas okoličane pa slabo skrbé,
Za mestne potrate veliko izdajamo,
Tako, da zanje celo njive prodajamo;
Meščani imajo kar si želé,
Mi pa še najpotrebnejšega ne.

Mihec.

Ne bi laški meščani sami ukazovali,
Ko bi se okoličani več truda dajali,
Ko bili bi zložni, veselje bi bilo,
Vse kar bi hoteli, bi se dobilo.

Jakec.

Da, bratje slovenski, edina je sloga,
Katera nareja z berača gospoda,
Ko bomo vsi popolnoma zložni,
Takrat ne bodemo njim več podložni.

Mihec.

Bratje slovenski, le zložni bodimo,
V britkostih drug drugega ne zapustimo,
Podajmo si roke po bratovsko vsi,
Saj smo vsi naše slovenske krvi.

Mihec in Jakec skupno »duet«:

Zdaj vse to, okoličani, si k serci vzemite,
In iz ljubezni vsi skupaj zaupite:
Bog živi pravično slovensko serce,
Za narod vneto, naj slava mu gre!