Pogovor na magistratovi baraki

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pogovor na magistratovi baraki.
anonimno
Izdano: Edinost 1/13 (1876), 3
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Mihec. Jakec, kaj bi ti rekel, kak razloček je med društvom „Edinost“ in med učiteljem Boninom?

Jakec. Kako ti je prišlo na misel to primerjanje?

Mihec. Ker jaz sodim tako-le: „Edinost“ tirja slovenske šole in slovensko uradovanje za okolico, Jurij Bonin pa je mešetar za laške šole, zato je magistratu „Edinost“ trn v peti, Bonin pa mu je punčica v očesu.

Jakec. Kaj pa sta v okolici?

Mihec. V okolici je društvo „Edinost“ skrben varuh in branitelj njenih pravic, Bonin pa jej je magistratov najemnik in vohun.

Jakec. Ali si slišal, da se Bonin sam v svojih pismih včasih podpiše „lahon“ in se s tem celó ponaša?

Mihec. Lepa mu čast; res spoštovanja vreden značaj! Pustiva ga, naj si nabira pri magistratu zasluge in pri okoličanih prekletstvo; zdaj pa primi za kladivo: bijva ure in izbijva si Jurja iz misli!

Jakec. Bolje, izbijva Jurju zeleno lahonsko bolezen iz glave, akoravno je butasta.

Mihec. Udri, udri mah na mah.