Pogovor:Slovenci in 1848. leto

Danilo Tommasi je napisal: Mankajoce strani lahko dobite na linku: http://archive.org/stream/slovenciinleto00unkngoog/slovenciinleto00unkngoog_djvu.txt. Za preglednost branja podam text, ki sem ga tam dobil. Verodostojnost in pravilnost mora vsekakor biti potrjena od strokovnjakov. Sledi tekst:

Stran 36 ---------------------------------------------------

dinanda »kraljem poljskim", skušal je Stadion takoj narodno organizacijo oslabiti z osnovanjem posebnega svetovalstva, v kterem se je izcimila ideja rusinske narodne organizacije ; ' zoper to je »historična'* narodnost poljska reagovala ravno tako krepko, kakor zoper modre ukaze Doblhofove, ki je na- mesto poljščine, Rusinom menda »neznane", uvel v iztočnih galiških šolah nemščino. ^

Nemci, Lahi in Poljaki so pa one narodnosti, ki imajo onstran mej najmočnejšo zaslombo pri narodno - zavednih bratih. To je bilo posebno nevarno za Avstrijo, to nam pa razlaga tudi simpatije medsobne. Nemci so naravnost sve- tovali, da naj se da Poljakom samostalnost, da naj se oslo- bode avstrijskega vladarstva; Poljaki so širili idejo zjedinjene Nemčije in kazali očitne simpatije za Lahe; izustila se je ta ideja v publicistiki in v javnem zboru, celo v državnem.

Na Ogrskem se je po politiki Jožefa II. dokaj ojačila obramba stare državnopravne samostalnosti dežel krone sv. Štefana, a zajedno se po vzgledu nemškega centralista Jožefa prevrgla čim dalje tem bolj v narodno madžarsko opozicijo. Dočim je bil v zapadni Avstriji jezik zavezan narodom po strogi vladi »policijske države", smelo je javno mnenje on- stran Litave po svojih voditeljih na ves glas braniti na de- želnem zboru * in v županijskih shodih narodno-politično svobodo v zmislu osnovanja madžarske »narodnosti", s ktero se je vedno bolj identičnim zmatral državni interes. Da bi to čeloma izveli, postavili so se takoj odločno po robu, ako so le količkaj čutili, da jim preti nevarnost; najneznatnejši vladni odlok je izzval takoj po vsej deželi buren protest, ako je nasprotoval madžarskemu principu ; bil je tako krepek ta čut državnega jedinstva in vzajemnosti interesov, da so z Madžari vred branili ogrsko ustavo tudi nemadžarski na- rodi. Pri vsem tem pa je vladalo načelo madžarovanja, kteremu niso mogli zgraditi močnega jezu slabotni poskusi dunajske vlade, hoteči v duhu leopoldinizma pomoči Ne- madžarom do večje moči proti navalu osrednjega naroda.

» Widmann, Smolka I. 33. 146.

Posebno prim. govor grofa Borko vskega t Kromeriži 26. jan. 1849.

„Pozitivno, zgodovinsko pravo . . . uniCujo, ker gre za zgodovinsko-narodno posest . . ." Tudi Dilevski se je potegnil za „pravice' Poljakov, kterih bi s slovenskega stališča ne mogU priznati. To omenimo zato, ker nam osvet- ljuje temeljno, načelno nasprotje v pojmu „narodnosti", nam že znano iz Gumplowicza.

To poudarja krepko tudi Andrian, Oesterr. u. s. Zukunft. 131. 188,

poudarjaje tudi, kako cena je bila uprava ogrska zai*ad udeležitve naroda.

Stran 168 ---------------------------------------------------

pičlo; dva poslanca za ves volilni okraj je premalo; voliti mora sleharni sodniški okraj po dva poslanca, če tudi na svoje stroške; zahtevali so, da se posebni zapisniki narede za pojedine sodniške okraje in da se na podlagi teh zapis- nikov poverjenikom teh okrajev izroče „ certifikati", s kterimi pojdejo k zboru v Gradec. Volilni komisar in nekteri ^raz- umni volilci" so se starali v slovenskem jeziku poučiti vo- lilce, a zaman. Volilna komisija je celo ustreči morala vo- lilcem in zapisati one zapisnike in izročiti zahtevane „cer- .tifikate", „ker so se volilci veli jako razburjeno", naj se za- tore (prosi volilna komisija) tem izvenrednim poslancem do- voli vstop v deželni zbor ad videndum et audiendum, ker bo to pomirilo duhove". Pa tudi ostali kraji (Konjice, Zajec in Poljskava) tega volilnega okraja so nerodno in protipo- stavno izbrali si poslancem poleg Gosaka premladega Vu- kovšeka ; niso pomagali vsi ugovori nič, volilci z izvoljencem vred so se sklicevali na volilni red za državni zbor, po ll kterem zadostuje za pasivno volilno pravico doba 24 let.

Naravno, da te volitve zbor ni odobril, kakor tudi onih „izvenrednih" poslancev ni hotel priznati. Konečno so pa tudi konjičani sami prosili , da se naj vsaki župi dovoli poslati najmenj po jednega moža v Gradec, da bode navzo- čen v deželnem zboru, če tudi brez „glasu". * Med poslanci je bilo primerno precejšno število Slo- vencev in tudi nekaj jako zmernih, Slovencem pra- ičnih Nemcev; a videli bomo, da je bil pri vsem tem narodni program jako slabo zastopan, ker ni bilo med na- šimi poslanci nobenega sporazumljenja, niti vkupnega posto- panja, temveč je imel sleharni svoj program ; bili so med njimi tudi možje^ ki niso imeli razuma za druge zadeve, nego k večemu za rešitev urbarnega pitanja.

Po dolgih razpravah so določili v zboru, kteremu je bil predsednik brežki grajščak sivolasi in čestiti grof Attems, opravilni red; dne 17. julija so poslali prošnjo državnemu zboru, da naj pomaga pomiriti narodni razpor, a dostavili so med ostalim tudi zahtevo, da se Avstrija združi z Nem- čijo; spisal je adreso Mor. Kaiserfeld (Blagatinšek).

Proti tej adresi so glasovali samo trije nemški poslanci. kterim ni ugajala zahteva, da se naj odpravi dunajski „sicherheitsausschuss" ; '^ glede zveze z Nemčijo pa so bili soglasni vsi, niti slovenski poslanci niso ugovarjali.

Uradno poročilo; 8. junija 1848; v dež. arhivu štajarskem, V. E/1^ Krones, Kaiserfeld 59.

Nova deželna ustava. Gurnik. 1 69

Stran 205, 206 ---------------------------------------------------

V Ptuj i se nikdor ni oglasil, da bi šel dunajčanom na pomoč; jako oprezno so se plazili emisarji tam okrog, da bi se jim ne pripetilo kaj neljubega. Kar je bilo mbgoče Slovencem, to so storili revežem Hrvatom Teodorovičevega oddelka ; '* to je bila hrvatska črna vojska, a tako slabo obo-

Fenner II. 193. dolži nadpov. gen. Piirkerja, da je nalašč zabranil

črno vojsko in ukazal zasačiti cmisarje.

2 „Klagenfurter Ztg" 12. okt. „Grazer Ztg." 17. in 23. okt.

rožena, da jo je poslal Jelačic domov. V Mariboru jih niso posebno pogostili, tem prisrčneje pa so jih sprejeli pravi Slovenci. Nemci sami pa ne morejo prehvaliti, kako pošteno so se veli ti ubogi, slabo opravljeni in stradajoči Hrvatje.

Jako važno ulogo je imela v tej dobi graška „Slove- nija". Prosvedovala je zoper črno vojsko, in ko jo je vendar oklical guverner, poslala je »Slovenija" na prošnjo načelnika celjske narodne straže svojega tajnika v Celje, da bi se ž njim dogovoril, kaj je treba ukreniti zoper črno vojsko; o tej stvari je bila obrava tudi med Ljubljano in generalom Nugentom; oni tajnik „ Slovenije" je imel celo nalog, če treba osnovati na slovenskem Štajar- skem črno vojsko — a ne proti Jelačicu, temveč proti Gradcu! Razvidno je, da bi bila taka vojska raztrgala vez med nemškimi in slovenskimi deželani; a motil bi se, kdor bi narodno nasprotje smatral glavnim in jedinim raz- logom odločnega nasprotja Slovencev proti rojakom nem- škim ; marveč je bilo slovensko razumništvo vedelo, da jo Slovencem stopiti na stran Jelačičevo, ker ni bila Avstrija samo v taboru Radeckega, kakor trdi Grillparzer, nego tudi v taboru Jelačidevem. Čutilo dinasti&te dolžnosti in av- strijski patriotizem je navdajal Slovence v onem važnem trenotku, ko so se jeli pogajati z rojaki na Kranjskem, da bi se vzdignili vkupno za Avstrijo in cesarja.

Dne 16. oktobra je pisal Vinko Gurnik, celjske narodne straže načelnik „ slovenskemu društvu" v Ljubljani to-le pismo :

„Dnes sem po listih iz Gradca izvedel, da je tam ci- vilna in vojna oblast v rokah takozvane demokratske stranke. Lehko se pogodi, kaj nam je pričakovati od tega konventa. Kar je dobromislečih gradčanov, ti se nadejajo zadnje pomoči od svojih slovanskih bratov. Mi južnošta- jarski Slovenci smo preslabi, da bi mogli ubraniti svojo drago očevino krvave anarhije in njenih groznih nasledkov. Naše rojake navdaja sicer najboljši duh, a nimajo drugega orožja nego kose; brez Vaše pomoči zatore ne moremo za- četi uspešne križarske vojske za ustavno svobodo, za pravo in za ustavnega cesarja avstrijskega. Ker pa ne smemo več dvomiti, da kmalu pade v Gradci prva krvava žrtev, potem, bratje, nadejajte se, da Vas kličemo na pomoč; potem nam je boriti se za našo pravo svobodo, za naš obstoj in za našo narodnost, ki bi morala poginiti, ako podleže cesar. Trdno se zanašamo na Vas, saj smo tistega rodu, tistih mislij in tiste srčnosti. Ta nada nas teši zdaj, ko se pri-

Stran 240 ---------------------------------------------------

Herold 11. dec. 1848, „Wie der mann wohl heissen mag?!?" opi-

suje pokoro Smrekarjevo; ▼ Kromeriži „hoče iztuhtati prisego, da ni bil nikdar radikalec".

„Slovenija" 26. dec. 1848. Dopis K.jev (Kozlerjev), ki se opira na

pismo slov. poslanca iz Kromeriža.

« Pa je kmalu odšel.

Kudlich, Ruckblicke und Erinnerungen, III. 184. našteva na levici

nemške radikalce, omikane Poljake, laške Tirolce in „ve6 Slovencev".

Tako neki dopis. V Wallnerjevi sestavi pa čitamo sredi januvarja

na levici ta-le imena : Smrekar, Gorjup, GraŠič, Ruli<5, Ambrož, Laufenstein, Kavčič ; na desnici : Miklošič, Fluck, Gajer, Kranjec, A. Črne, J. Črne, Rak, Dominkuš, Sturm, Sever, Županec. Gl. tudi Mayer-Neumann, Erinnerung an Kremsier. „Morav. nowiny" 31. jan. 1849. V teli sestavah ni ločeno sre- dišče od desnice in levice.

« Widman, Smolka 142.

ravnopravnost proti vladinim poskusom uvesti n. pr. pri Rusinih nemščino upravnim in poučnim jezikom, ali kakor je neki dovtipnež trdil ^provizoričnim narodnim jezikom ru- sinskim." A brezuspešen je bil poskus spraviti oba naroda. * Lepo je pa klub gojil pobratimstvo med ostalimi narodi slo- vanskimi in tudi med našimi in ogrskimi Sloveni. Deputacije o slovaških zadevah smo uže omenili. Srbom so pokazali svojo Ijubav povodom vrnitve srbske deputacije iz Olmuca. ' Zvečer 14. dec. so jim napravili slavnosten banket; med Srbi sta bila Mih. Obrenovic in mladi general Stratimirovič ; napivalo se je vsem tedanjim junakom in kolovodjem av- strijskega slovanstva: Jelačicu, Rajačicu, Šafafiku; pozabili niso na cesarja in — ministerstvo „v nadi, da bode tiralo politiko pravičnosti." Poljakov ni bilo ne jednega blizo.

Pridružili so se klubu pa Poljaki o drugih prilikah, n. pr. o priliki peticije, v kteri so slovanski poslanci (med njimi je podpisan A. Črne) vlado prosili, da zboljša gmotni stan učiteljev, jih oslobodi^„sramotečih poslov crkovniških", poviša duhovščini kongruo itd. *

§ 1. klubovih pravil je slovel tako-le: „Zbor slavjanski priznava za svojo nalogo oskrbovati in podpirati po moči ustavno svobodo avstrijskega cesarstva in posameznih nje- govih dežel, narodne in druge politične zadeve avstrijskih Slovanov na podlagi najpopolnejše ravnopravnosti vseh na- rodnostij v avstrijskem ustavodajnem zboru in pri avstrijski osrednji vladi." * Postavil se je klub na strogo narodno in dosledno federalno stališče. Organ, duša klubova, je bil Pa- lacky, ,,ki se je za svoj načrt boril v ustavnem odboru, iž njega pa izstopil, uvidevši, da ne opravi ničesar; v klubu je potem deloval za federativno Avstrijo. V klubu so se raz- govarjali o vseh predmetih, o kterih je bilo obravnavati zboru; treba je bilo različna mnenja klubovih frakcij zjedi- niti ; cesto je bilo treba tej ali onej frakciji podvreči se volji večine tudi v jako načelnih pitanjih. Dokler je bilo le mogoče podpiral je klub vlado, dokler ni 4. januvarja odkril zevajočega prepada med njima. O nasprotjih v klubu samem nas pouče

N. pr. oklic „Lipe slovanske" Poljakom. „Slovenija" 28. nov. 1848.

Interpelacije v zadevah nemščine v iztočni Galiciji, gl. Reichstagsverh. 1. febr. in 6. marce.

« ,,Laibacher Ztg." 21. „Slovenija" 22. dec. 1848. „Mor. now.'- 18. in 23. dec. 1848.

» „Boliemia" 27. dec. 1848, Zora dalmatinska 1. febr. 1849. Helfert

m. ai3.

„Slovenija" 20. febr. 1849.