Pod oknom (Vojteh Kurnik)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pod oknom
Vojteh Kurnik
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Iz višine
na ravnine
bleda luna sije že, –
vé prijetne
mladoletne,
skerbno skerbno skrite se!

Luna seje,
pa ne greje,
tako tudi zvezdice;
njih stremeni
so strupeni
za deviške venčike.

Ljubeznjive,
vé ste krive,
ako ste zapeljane;
dur' zaprite,
ključe skrite,
tako ste zadelane!

Zapahnite
in zapnite
line, mreže, oknice,
da orliči,
nočni tiči,
ne vtepó se v spavnice.

Noč goljfiva,
zapeljiva,
deklicam neusmiljena,
ni prijazna,
je sovražna,
hudo hudo moč ima.

Kar vest brani,
dušo rani,
to naj vas bo strah in sram!
Bog prič'joči
v černi noči
vidi kakor bi b'lo dan.

Naj čuk poje
pesmi svoje,
ali žvižga, da bo sit;
vé molčite
in zaspíte,
se ne dajte premotit'!

Naj obeta
vam pol sveta,
naj pri Bogu se rotí;
to je zviti,
priloviti
zapeljivec brez vestí.

Oj, častite
in cenite
vence višje kot zlató.
Ker zgubljeni,
v tem življenji
nikdar več vam ne cveto.

Kdor ne uboga,
je brez Boga,
bo gotovo kaznovan.
Nič v naravi
ne ozdravi
mu skelečih dušnih ran.

Varhi božji
naj pri znožji
in pri zglavji čujejo;
ure kratke
sanje sladke
vedno dokazujejo.

Ko rudeča
in žareča
zarja hribe pozlatí,
naj vas tice
prepelice
milo petje izbudi!