Pobeg

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Naša muca Pobeg
Ringaraja
Andrej Kokot
Spisano: Pretipkala iz Ringaraja 1983, Andreja Štemberger
Dovoljenje: {{licenca-Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.}}
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>

Pobeg

Ker Mihec noče biti resen sklene, da zapusti svet turobnih dni, sleče suknjič ta pretesen,

jo na skrivaj pobriše

v deželo   VSEMOGOČE, 

kamor ne sme stopiti, kdor se joče, kjer žalosti slabo se piše.

Da doma ne bo kaj narobe, da Mihec teti Meti sporočilo: sem pri stricu NIGABILO. Vrnem se, ko žalost gre po gobe.


        *

Doma pa teta Meta po vseh vogalih hiše stika, noro išče in opleta z jezikorn, kot se ženski šika:

»Izginil je, nikjer ga ni. Naloge nima, zato jo je pobral, meni pustil kup skrbi, sam pa bogve kam odpotoval«.

Tudi ata in mama sta v hudih skrbeh, kaj če naenkrat ostaneta sama in se je Mihec izgubil na čudnih poteh?

A Mihec, čisto nič resen, z vsem mogočim v očeh, se smeje: Ah iskat sem šel pesem in prinesel sem smeh!