Omnia evanescunt (Fran Levstik)

Omnia evanescunt
(Pesmi)
Fran Levstik

Dovoljenje	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).

Ljubil sem zárod človeški,
ljubil svse božje stvari;
ljubil sem brata Slovenca
z ognjem slovanske krvi.

Ljubil sem travnik in polje,
gozde, visoke goré,
senčnoprijazne potoke,
reke in šumno morjé.

Sonce in zvezde in luno,
zarje nebeške plamén,
cvetje in petje spomladi
in blagorodno jesén;

leta razburnega strele,
neba pozimskega mraz,
jutri in polde žareče,
ljubil večerni sem čas.

Ljubil sem vince rumerno,
šalo, veselje in smeh;
ljubil sem dušne kreposti,
dela težavnega speh.

Ljubil že zgodaj sem pesmi,
srce si z njimi hladil,
vanje v očetnem jeziku
rádost in žalost sem lil.

Ljubil tovariše mlade,
druge veselih noči,
ljubil najstrastneje tebe,
deklica krasnih oči!

Mrtva je moja ljubezen
srce do dna je hladnó;
sonce prekratke mladosti,
šlo je, za góro je šlo.

Tebe prestal sem ljubiti,
ko je otróval te svet;
druge vesele odnesla
reka tekočih je let.

Pesmi kipečih studenci
v prsih mi več ne šumé;
v prsih otožnost praznota,
kar odcverelò je srcé.

Zore okroglega lica,
zlatih na glavo kodróv,
duhu peruti čarobne,
čutom preslastnih valóv.

vrniti niko ne more,
nit sam božji ukaz;
nikdo ne more doíti
s odbežal je čas.