Oklic

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Oklic
Slovensko planinsko društvo
Spisalo Slovensko planinsko društvo
Izdano: Planinski vestnik, 25. novembra (1895), leto 1, številka 11, str. 173-174
Viri: dLib 11
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Oklic za stavbo Triglavske koče.[uredi]

Najvišja in najveličastnejša gora ne le na vsem Slovenskem, ampak sploh v Slovanih je naš 2864 m visoki Triglav. Z veseljem prihajajo nanj domači in tuji turisti. Inorodni gorolazci ga kar obožavajo zaradi velikanskega razgleda, kakršnega ne uživajo z drugih, dasi veliko višjih vrhuncev evropskih.

Letošnje leto je štel naš sloveči Triglav dosedaj največje število pohodnikov. Največ jih je seveda privabil Aljažev stolp; kajti sedaj je lahko na vrhu bivati in res popolnoma uživati krasni razgled po več ur brez nobene nevarnosti v lepem zavetju. Zagotovili smo za vedno s tem razglednikom ugodno in zložno razgledovanje z vrha Triglava. Turistu pa treba, da se odpočije od trudne dolge hoje in da se okrepča, tudi gostoljubne koče. Tako v vsakem oziru ugodno kočo bode postavilo „Slov. plan. društvo" prihodnje leto. Stala bode izmed dosedanjih koč najbliže vrha na tako zvani Kredarici, t. j. na široki planici pod vrhom Triglava. Lega te planice ima vse prednosti, ki si jih turist le more želeti. Z nje je do vrha samo ¾ ure hoda. Razgled s Kredarice je brezprimerno obsežen in prekrasen. Le proti Boleu in Trenti ni videti, na vse druge strani pa se kaže isto velikansko obzorje, kakor z vrha; diven je pogled tudi doli v Vrata. In kar je nad vse vredno: planica ta je tudi tedaj solčnojasna, kadar zastira vrh neprijazna megla in ti zapira razgled naokolo. Če pojdeš torej odslej na Triglav, se gotovo ne bodeš več trudil zastonj, nego užival bodeš sigurno sad svojega napora: toliko zaželeni razgled. In kdor ni dovolj trden, bode lahko ostal na tej planici in odtod občudoval prekrasno stvarstvo božje brez nadaljnjega truda, ki ga mora prebiti, kdor poleze na vrh; do Kredarice pa pride vsakdor brez težave. V bližini se nahaja dragocena voda snežnica, ki je dokaj pripravnejša in zdravejša za užitek, nego pusti sneg, pa tudi izvrsten odvodnik streli. Mimo te prijazne planice vodijo vsi glavni poti na vrh Triglava. Po izreku starih mož, ki so prehodili in do dobra poznajo vse pogorje Triglavsko, Bohinjsko in Bolško, ima Kredarica najugodnejšo lego in je kakor nalašč ustvarjena za stavbo planinske koče. In to planico, na katero je hodil že Vodnik in se navduševal za dom in rod svoj, je „Slov. plan, društvo" izbralo in jo kupilo v svojo last, da na njej vzgradi veliko in lepo kočo po vseh trajno veljavnih pravilih za take stavbe. Gotova bode do avgusta meseca 1896. leta, blagoslovili jo pa bodemo prav slovesno ob obletnici stoletnice Vodnikove prve hoje na Triglav, dne 19. avgusta. Gostoljubno se bode tist dan odprla vsem turistom brez razločka, domačim in tujim.

Predragi Slovenci! Do vas vseh se obrača „Slov. plan. društvo", ko namerava postaviti označeni planinski dom pod vrhom sivega velikana Triglava, ki gleda od davnine na vesoljni rod slovenski, budeč in krepeč mu s svojim veličastvom ponos in samosvest. Iskreno vas prosi zastopstvo slovenskega planinstva izdatne domoljubne pomoči, da srečno izvrši to velevažno delo. Edino le plamteča ljubezen do domovine slovenske, do nje vsestranskega trdnega in trajnega napredka nas je napotila, da smo zasnovali ta planinski dom, ki bode vsemu Slovenstvu v ponos in največjo čast. In zato se veselo nadejamo, da gotovo ne bode nikogar, ki ne bi se rodoljubno odzval naši mili prošnji, katero iz dna srca oglašamo od meje do meje slovenske domovine in tudi zunaj nje do vseh naših prijateljev.

Darove vzprejema in jih naznanja v „Plan. Vestniku" odbor „Slov. plan. društva" v Ljubljani.