Odlok

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Odlok.
Anton Medved
Izdano: Slovenske večernice, Izdala družba Sv. Mohorja, Celovec (53. zvezek), 1901
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Po smrti očetovi sini trije,
Vojak, rokodelec, duhoven,
Soglasno rekó, da živeti pošteno
Poklic bil očetov, poklic je sinóven

»Jaz sem rokodelec,« najstarjši dé sin,
»Ves dan izdelaval bom sode;
Zakladov ni več, in plačilo gotovo
Samó od človeka se danes dobode.«

Vojak se oglasi: »Jaz pojdem nazaj.
Na potih vseh morja in zemlje
Cesarju služabnik, od njega bom živel.
Če cesar ne dá mu, kje človek naj jemlje?«

Duhoven veli jima: »Hvalo Bogú
Popeval v cerkvenem bom hramu.
Kdor služi oltarju, od njega se hrani.
Kje cesar naj jemlje, če stvarnik ne dá mu?«

Odprli očetov so zadnji odlok
In čitali v kratkem izreku:
»Bodíte hvaležni za vsako plačilo
Bogu in cesarju in bratu človeku!«