Pojdi na vsebino

Odlok

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Odlok.
Anton Medved
Izdano: Slovenske večernice, Izdala družba Sv. Mohorja, Celovec (53. zvezek), 1901
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Po smrti očetovi sini trije,
Vojak, rokodelec, duhoven,
Soglasno rekó, da živeti pošteno
Poklic bil očetov, poklic je sinóven

»Jaz sem rokodelec,« najstarjši dé sin,
»Ves dan izdelaval bom sode;
Zakladov ni več, in plačilo gotovo
Samó od človeka se danes dobode.«

Vojak se oglasi: »Jaz pojdem nazaj.
Na potih vseh morja in zemlje
Cesarju služabnik, od njega bom živel.
Če cesar ne dá mu, kje človek naj jemlje?«

Duhoven veli jima: »Hvalo Bogú
Popeval v cerkvenem bom hramu.
Kdor služi oltarju, od njega se hrani.
Kje cesar naj jemlje, če stvarnik ne dá mu?«

Odprli očetov so zadnji odlok
In čitali v kratkem izreku:
»Bodíte hvaležni za vsako plačilo
Bogu in cesarju in bratu človeku!«