Ob svečanej škofovskej petdesetletnici sv. očeta papeža Leona XIII.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ob svečanej škofovskej petdesetletnici sv. očeta papeža Leona XIII.
M. Š.
Izdano: 1893, 1—2
Viri: dLib 2
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Od pokrajin, kjer solnce zjutraj vzhaja,

Do krajev, kjer na večer gre v zaton,

Veselje novo narode navdaja

Glaseč se: »Slava večna Ti, Leon«


Veselja glas iz Rima to oznanja

Svečanost redko v daljni, širni svet:

»Pretekla višjega pastirovanja

Leonu vrsta petdeset je let.«


Spomin sladak mladenču leta mlada,

Ko s cvetjem slednji je korak nastlan,

Izgine rano pa za nado nada,

Kadar v viharni svet je mož poslan.


Družini glava je, soseski oče,

Zaupno pravijo mu: »naš gospod«.

Prezirati koga mu ni mogoče;

Ponos njegov je zadovoljen rod.


Se več, če mu maziljena je glava,

Če črede je izbrane poglavar;

Tu ni podana mu posvetna slava,

Služabnik on je, – Večni gospodar.

Pastirska leta, breme so na rami

In jarem, kteri žuli noč in dan,

Napolnena mu kupa je solzami,

Ki jo izpiti mora mož srčan.


Premagal srčni Lev je vse zapreke,

V Gospoda službi mož je osivel.

Zato ga venčal venec bo na veke,

Plačilo večno gori bo prejel.


On oče naš je, Leon oče sveti,

Vesoljne cerkve večni poglavar.

Ki vse v ljubezni naš želi objeti,

Pastir najboljši čredi vsikdar.


Raduj, veseli te godu očeta

Po širnej zemlji slednji kristijan;

Naj zanj puliti v nebo molitev vneta

Ki škofu mu zasvetil – zlati dan.