O umivanju

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju
O umivanju
Slavko Pregl
Spisano: Maja Horvat, Katja Zevnik
Izdano: (COBISS)
Viri: Slavko Pregl. Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju. Mladinska knjiga. 1993.
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


TRETJE POGLAVJE se zadržuje pri fasadi in notranjih napeljavah

Seznanimo se s primerom stare gospe in njenimi mislimi o črnih pod­platih. Pojavi se deklica, v katero si se ravnokar zaljubil. Prsti se lepijo na rožnem olju, roke grabijo za srce. Razumljivo je, da mora priti do obžalovanja s strani vojnega ministrstva. Danes je vsakdo nenehno na preizkušnji in zato se tudi v knjigi pojavi štirikratna poskusna čistilnica z osmimi različnimi možnostmi. Po odvečnem strahu, ki prerašča v paniko, na koncu testa kajpak nastopi umi­vanje rok. Kogar zanima, bo še izvedel zdravo misel o luknjanju nosov ter nerjavečih pripomočkih. Tudi kogar ne zanima, čisto na koncu pričaka drobno pojasnilo o tem, v kakšnem primeru pride prav odprto okno.

UČENJE S SVETLIMI PRIMERI

»No, in sedaj lepo sezuj superge in sleci nogavice,« je velel Arjan in si glavo položil v dlan, ki je slonela na komolcu, ki je slonel na strani­ci fotelja, ki ni slonela nikjer, ampak je lepo stala na tleh.

»Prosim, kaj?« Klemen se je stresel od presenečenja. »Sezuj superge, sem ti rekel v povsem razumljivem jeziku in temu sem dodal, da sleci tudi nogavice. Po mojem mnenju je najbolje, da ubogaš močnega starejšega brata,« je pojasnil Arjan. »Kot vedno tudi sedaj zelo rad ubogam ljubega starejšega brata. To, da je močnejši, ne spreminja stvari. Nenehno si te želim ubo­gati,« je odvrnil Klemen in odvezoval vezalke.

»Za svoja leta si res neverjetno moder,« ga je pohvalil Arjan. Ko je bil Klemen bos, mu je Arjan ukazal, naj mu pomoli stopala v pregled. Klemen je to storil zelo izdatno. Podplate je ustavil nekaj milimetrov pred Arjanovim nosom.

»Hm,«je sprva rekel Arjan, potem pa se začudil: »Noge imaš čiste. Kako pa to?« »Umivam si jih,«je pojasnil Klemen. »Naj ti pokažem tudi zobe in še kakšen del telesa?« Arjan je molčal. Zelo tehtno je gledal. Nato se je nasmehnil z levo polovico ustnice in rekel:

»To je sicer vse lepo. Ne more pa izbrisati slabega vtisa, ki ga daje sračje gnezdo na tvoji glavi. No, pustiva to. Vse to je bilo le začetek. Hotel sem ti povedati nekaj zgodbic. Nanašajo se na to, daje človek konec koncev dolžan vzdrževati svojo fasado in vsakršno notranjo napeljavo. Nekateri temu pravijo tudi zdravje. No in ... « »A se lahko spet obujem?«je vprašal Klemen. »Zebe me.«

»Vsak dan bolj občudujem naše učitelje. Razdajajo se in razdaja­jo, učenci pa jim nenehno postavljajo butasta vprašanja o zadevah, ki bi jih morali vedeti,« je zasopel Arjan. »Torej se lahko?«je spet vprašal Klemen. »Kaj?«je vprašal Arjan.

»Če se lahko obujem? Morda boš želel pogledati še nogavice, če nimajo luknje na podplatih, in superge, če nimam natrganih veza­lk? Jaz bi te rad ubogal in ne bi rad prehiteval dogodkov.«

»Težave bodo napočile, če bodo dogodki začeli prehitevati,«je škrt­nil Arjan. »Raje se ne norčuj in poslušaj, kaj ti govorim. Govorim pa ti o zdravju, ki je zelo važno. In zdravje se začne s čistočo. Jaz sem na primer poznal staro gospo, ki si je umila noge vedno, ko je šla od doma. To je zahtevala tudi od vseh domačih. Lahko se kaj zgodi, je govorila. Pomislite, kakšna sramota za vse nas bi napočila, če bi koga ob nezgodi položili na nosila kakšne prve pomoči, mu sezuli čevlje in zagledali črne, umazane podplate. Kaj misliš?«

»Jaz bi raje pazil, kod hodim, četudi seveda nimam nič zoper umite noge. Zelo živo si predstavljam bolničarje, ki, preden se skloni­jo k ponesrečencu, strogo rečejo: No, pa poglejmo, če se je fant danes umil...« Klemen je za vsak primer utihnil. Arjanova notranja napeljava je namreč delovala tako, da so mu zunanji žarometi svetili precej jezno. Jeza pa, kot vemo, škoduje dobremu razpoloženju. »Ker si tako duhovit in ker tako lepo vidiš razvoj dogodkov in ker ne spoštuješ lepih misli starejših žensk,« je zasopel Arjan, »bova segla na tvoje področje. Greš po parku in ob tebi je deklica, v katero si se ravnokar zaljubil. Pogledaš jo in ji rečeš ... «

»A ti lahko nesem torbico?«je milo vprašal Klemen. »Torbo ji neseš že tako ali tako,« se ni pustil zmesti Arjan. »Rečeš ji nekaj lepega in ona se lepo nasmehne. V grozi opaziš, da ima črvive zobe. Kaj pa zdaj?«

»Ko jo pogladim po laseh in vidim, da se mi prsti lepijo na želeju ali rožnem olju, se sklonim še do čevljev. Če se ne lesketajo v son­cu, se zgrabirn za srce in ji na rokah, ki jih najbrž krasijo črno obrobljeni nohti, umrem. Potem pridejo reševalci, me sezujejo, vidi­jo, da imam umite podplate, pa sedejo in napišejo zahvalno pismo mojemu ljubemu dragemu bratu Arjanu.«

»Neverjetno,«je vzdihnil Arjan. »Vsaka lepa beseda mladi gene­raciji danes je bob ob steno. Hvali svojega očeta, ker me je prosil, da bi te prijazno vzel v roke. Do nadaljnjega se s teboj ne bom več ukvarjal.«  »Še nekaj bi imel,« se je oglasil Klemen. »In to je?« je vprašal Arjan.

»Najboljši učitelji so tisti, ki učijo s svetlimi primeri, ne pa s praznim govorjenjem. Kaj, ko bi še ti sezul superge in slekel nogavice?« »Jaz?«je vprašal Arjan. »Ti,« je odgovoril Klemen. Arjan je pogledal na uro.

»Zelo rad bi ti ustregel,« se je zarežal, »ampak vojno ministrstvo ti z obžalovanjem sporoča, da se mora gospod Arjan nujno javiti na nekem drugem mestu.« Vstal je in šel. »Saj razumem,« je Klemen zakričal za njim. »Zjutraj je bila San­ja tri ure v kopalnici, pa nisi imel časa za vse, kar bi rad.«

POSKUSNA ČISTILNICA

Zelo pomembno je vedeti, kje smo. Da bi to ugotovili, bomo opravi­li preizkus. Razvoj človeštva kaže, da ljudje vsak dan potrošijo več časa, vode in denarja. Nekoč se bo torej od čistosti vse bleščalo. Temu pravi­mo svetla prihodnost. Začenja se seveda že danes. K njej prispeva vsak od nas. Ugotovili bomo, kako in koliko. Treba je izbrati odgovor na vsako zastavljeno vprašanje. Kdor noče, se gre lahko tudi brez rezultata umivat in česat.

  • Zakaj si po vsaki jedi ne umivaš zob?

Odgovori:

  • to preveč stane,
  • nimam časa,
  • mi tega nihče ne reče,
  • zjutraj in zvečer je dovolj,
  • rad(a) hodim k zobozdravniku,
  • v naših krajih primanjkuje vode,
  • to kvari zobe,
  • vas nič ne briga!

2. Zakaj se ne počešeš sedemkrat na dan?

Odgovori:

  • obrabilo bi se preveč glavnikov,
  • imam drugo delo,
  • nisem vedel(a), da bi bilo treba,
  • imam še nekaj pameti,
  • zanima me, koliko zdržijo sosedje,
  • ker si las ne umivam sedemkrat na dan,
  • ne bi bilo dobro,
  • delam, kar hočem!

3. Zakaj si po vsakem opravilu ne umiješ rok?

Odgovori:

  • na severni polobli bi zmanjkalo mila,
  • ne lotevam se odvečnih opravil,
  • na voljo ni ustrezne literature,
  • poznam tudi čista dela,
  • zaradi umazanije še nihče ni umrl,
  • vodni viri so omej eni,
  • ne želim si uničiti kože,
  • o intimnostih ne govorim!

4. Kako ocenjuješ tuširanje?

Odgovori:

  • samo ustno, pisnih komentarjev ne dajem,
  • še ne vem, se bom posvetoval(a),
  • škoda vode,
  • z naklonjeno zmernostjo,
  • mislim, da povzroča vnetje srednjega ušesa,
  • umazana voda zelo onesnažuje okolje,
  • samo po športu vseh vrst,
  • zaveso na banji vedno zagrnem.

Nekaj blagih opozoril:

- med odgovori prevladujejo tisti z oznako a)

Skopost vam gleda skozi oči in štrli iz ušes. Nekega jutra boste imeli nekaj več denarja in skoraj nič prijateljev. Biti umazan sodi med lepše primerke grdega odnosa do ljudi.

- med odgovori prevladujejo tisti z oznako b)

Odvečno varčevanje s časom vodi kasneje v velike količine proste­ga časa, ker vas živ krst ne bo več vabil k sebi ali pa bodo vsi varčevali s časom prav na vas. Pri tem bodo imeli čisto vest, ne da bi si jo posebej umivali.

- med odgovori prevladujejo tisti z oznako c)

Ni še vse izgubljeno. Vendar pa za vsako stvar ni treba odvečne ra­zlage. Verjemite na besedo: nasmeh belih zob je privlačnejši od žalu­jočih škrbin, umito roko vam bodo z veseljem stiskali, sračja gnez­da so bolj zanimiva na drevesu kot na glavi, po tušu vas živahna kri žene od zmag do zmag.

- med odgovori prevladujejo tisti z oznako d)

Nekaj svoje zmernosti lahko v zmernih količinah koristno razširite med prijatelje.

- med odgovori prevladujejo tisti z oznako e)

Nagnjeni ste k skrajnostim, kar že po pravilu ne sodi k uglajeno­sti. Izživljati se na sebi pogosto pomeni splošno pomanjkanje pri­jaznosti do drugih.

- med odgovori prevladujejo tisti z oznako f)

Tudi za silo čisti zemljani sodijo v zdravo okolje. Začeti je treba pri sebi, in to kar takoj.

- med odgovori prevladujejo tisti z oznako g)

Odvečen strah, ki prerašča v paniko, je najslabši možen svetovalec. Brez strahu svetujemo trezno umivanje in česanje.

- med odgovori prevladujejo tisti z oznako h)

Določena količina samozavesti je dobra. Velika količina samoza­vesti pa ni naddobra, temveč slaba. To se kaže tako, daje človek ne­nadoma sam in se lahko važi samo pred samim seboj. Pri tem ni nobenega užitka. Bolje je manj samovšečnosti in več prijateljev.

Nihče ne misli, da bi bilo vse življenje treba prebiti v kopalnicah. Ampak pomislite, koliko talentov so odkrili v teh prostorih. Je še kdo, ki ga čaka slava? To naj ugotovi vsak sam. Jaz si umijem roke!

TRIPERESNA DETELJICA

Ni škodljivo ...

… če se dekleta z nekaj dobrega okusa včasih prepleskajo, potresejo, porišejo in dehtijo okrog, še posebej, če za to porabijo svoj denar,

…biti navdušen nad prijateljem, ki se čisto in ubrano oblači,

…nekajkrat odveč obiskati zobozdravnika med njegovimi urad­nimi urami,

…zvečer pred spanjem očistiti čevlje,

…pri prehladu uporabljati papirnate robčke in jih sproti neopazno metati v smeti,

…preživljati čas v kopalnici, pod pogojem, da ne gre le za postav­ljanje pred ogledalom,

…zdravniku iskreno priznati, kar te teži.

Zdravo je ...

…denar, ki vam ga starši dajo za hrano, potrošiti za hrano,

…kozmetiko uporabljati tako, kot piše v navodilih,

…zamuditi čik pavzo v šolskem stranišču

…vstopiti skozi glavni vhod in ne prek žične ograje

…ustaviti prehlad, dokler je samo prehlad

…stopati z dežja pod streho in ne z dežja pod kap

Še posebej priporočamo…

…umivanje do pasu ali tuširanje vsak dan in ne le zvečer pred jutranjim sistematskim zdravniškim pregledom,

…krpanje nogavic in šivanje lukenj v žepih,

…prepevanje pod tušem, če so stene dovolj debele,

…opogumljajoče besede staršem, prijateljem in znancem, kadar se odločite za pričesko po najnovejši še nepreizkušeni modi,

…luknjanje uhljev in nosov za uhane z nerjavečimi pripomočki in čistimi rokami,

… urejanje las tako, da mimoidoči vedo, kje je spredaj in kje je zadaj,

…zmerno uporabo pameti pri vsakršnih težavah zdravstvene, zo­bne, česaIne, umivalne ter oblačilnoobuvalne narave, tako pri sebi kot pri komentarjih na tuj račun.

VPRAŠALI STE-PREBERITE

Vprašanje: Zelo težko se počešem. Ali moram pozimi vleči kapo dol, če koga pozdravim?

Odgovor: Odvisno, kaj si raje: skuštran ali neotesan.

V: Pred kratkim sem zmagal v daljinskem pljuvanju. Ko sem se po­hvalil doma, mi je oče tako pripeljal, da tri dni nisem mogel žvi­žgati, kaj šele pljuvati. Ali mi je bil nevoščljiv?

O: Ne. V skrajnih primerih so bliskovite poteze bolj učinkovite kot dolgotrajna predavanja. Je pa zanimivo, kako presenetljivo razumno se da pogovarjati z razmajano čeljustjo.

V: Včasih bi rad kaj vprašal, pa mi je nerodno, ker imamo precej mla­do šolsko zdravnico. Kaj naj storim?

O: Morda je kljub vsemu bolje vprašati kot pa čakati, da se postara.

V: Zakaj je treba biti zdrav?

O: V to te nihče ne sili, a izkušnje kažejo, da je tako lepše. Če si bolan, je bolj grenko, bolj boli ali pa več stane.

V: Ali smem s supergarni v opero?

O: Jaz bi šel raje s kakšnim prijateljem.

V: Zelo pogosto opažam, da imam za nohti umazanijo. Ali v zvezi s tem kaj priporočate?

O: Priporočamo, da jo še bolj pogosto odstraniš.

V: Zakaj ne bi smel hoditi v šolo s strganimi in umazanimi kavboj­kami, če pa mi je všeč?

O: Saj lahko hodiš, če ti je všeč gledati sošolce in učitelje, kako ti kažejo, da jim to ni všeč. Kaj pa, če jim bo všeč delati s teboj stvari, ki tebi ne bodo všeč?

V: Ali pogosto umivanje ušes res škodi ušesom?

O: Škodi tebi, saj lahko slišiš več, kot ti gre.

v: Prijatelju vedno zelo zaudarja iz ust. Nočem mu nič reči, ker ga ne bi rad užalil.

O: Vseeno mu reci. Vesel bo, ker te ne bo več žalil s svojo nemarnostjo.

V: Na obisk pridem z umazanimi nogavicami. Tam pričakujejo, da se bom sezul. Kaj zdaj?

O: Zdaj nič. Prej bi mislil! Na vsak način se skušaj pririniti do odprtega okna.

Dodatna vprašanja o pregovorih (posebej za gojitelje modrosti)

V: Ali je rana ura res slovenskih fantov grob?

O: To velja tudi za mnoga dekleta.

V: Zakaj lepa beseda lepo mesto najde?

O: Zato, ker gredo lepe stvari lepo skupaj.

v: Zakaj pravijo, da je dobrota sirota?

O: V večini primerov se je izkazalo, da je žal res tako.

V: Vsi pravijo, da je v slogi moč. Zakaj pa se potem pri nas tako radi prepiramo?

O: Na moč si želimo priti do sloge.

V: Ali ima laž res kratke noge?

O: Ne vem. Videl sem jo, ko je sedela.

V: Pravijo, da kdor molči, desetim odgovori. Zakaj potem ti sploh odgovarjaš na ta vprašanja?

O: Želim odgovarjati več kot desetim.

V: Kam pes taco moli?

O: Nisem imel časa gledati, ker sem bežal pred njegovim gobcem.

V: Moj oče je mehanik in jaz bi bil rad mehanik. Znanci mi govore, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Kaj imam jaz s tem?

O: Potrjuješ pravilo, ne da bi bil izjema.

V: Kaj pomeni pregovor, da po dežju posije sonce?

O: Jaz bi rekel, da pomeni, da po dežju posije sonce.