O pojte vigilije
| ← Alarm | O pojte vigilije Pesmi Srečko Kosovel |
O vi, ki ste → |
| |||||
I
O pojte vigilije,
črni stolpovi predmestij,
o pojte vigilije,
zarje dima!
K vam zasije
bela luč.—
Noči stoje kot reke,
ure omrežile so našo voljo,
čas stoji kot piramida,
težek skrivnosten čas. —
Višnji slapovi noči
so dekle, ki vstajajo
in napajajo naju oba,
so tajna znamenja,
koder bova hodila
po nevihti elektrike.
Najgloblja noč in najvišji poldan,
v višnjeva, v bela obzorja zavita,
oba polna sanj
in prerokovanj
skozi mojo dušo si govorita.
II
V belih zastavah
kozmos vihra,
v spevu plamenov,
ki vstajajo gosti
iz temnih prepadov.
O, jaz sem čuvar
sončnih templjev,
temnih cerkva gozdov,
srebrnih valov morja,
povsod, koder trepeta
luč novih vekov,
rojenih iz kozmične volje.
Iz temnega panja
zaprtega kozmosa
vzletajo zvezde
kakor čebele
zlate, vse zlate,
praznične.
Svetile bodo
rodovom,
vekovom, kadar te rane krveve
nam v prsih izgore.