Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Izdano:
Slovenski narod 9. oktober 1921 (54/227)
Viri:
227
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:
epub mobi pdf rtf txt
Ljubezen je iluzija, da je izvoljenka najlepša, ali da je izvoljenec čisto drugačen kot vsi drugi.
***
Noben mož ni prestar, da bi se ne ozrl za žensko, nobena žena ni tako grda, da bi ne upala dobiti moža.
***
Samec je mož, ki žensko čim dalje bolj potrebuje in je vendar čim dalje bolj zadovoljen, da še vedno ni oženjen.
***
Največja sreča v ljubezni je, če je izvoljenko poročil kdo drugi.
***
Najbridkejše v zakonu je, da misli žena, da so vsi možje prav tako ali pa še bolj neumni.
***
Nekdaj je imel en mož eno ženo in šest otrok. Danes ima lahko šest žen, a nič otrok.
***
Ljubosumnež si domišlja, da imajo drugi moški tudi tako slab okus kakor on.
***
Življenje ženino je počasno degeneriranje moževo.
***
Ženska ljubosumnost sega tudi preko groba, moška pa le do spalnice. K sreči ženske lahko odpuščajo, a težko pozabljajo.
***
Ženske imajo izvrsten spomin za vse, česar kdo zanje ni storil, a čudovito slab za vse, kar je kdorkoli kdajkoli zanje storil.
***
Ženska joka največkrat zato, da razžalosti srce drugim.
***
Za moža je grenko ljubiti neljubljen, a še grenkeje je zanj, ako je ljubljen še vedno, ko sam že davno več ne ljubi.
***
Ženska, ki mirno brez ugovora posluša, kadar se hvali drugo žensko, se stara.
***
Ljubeznivosti, katere izkazuje žena možu javno, so namenjene brez dvoma komu tretjemu.
