O avtorju in njegovih delih...

Lojze Zupanc izhaja iz delavske družine. Rojen je bil 21. 9. 1906 v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi osnovno in meščansko šolo, učiteljišče pa je končal v Mariboru. Prvič je omenjen v njegovih priredbah belokranjskih pravljic. Svojo prvo zaposlitev je dobil leta 1928 v šoli v Štrekljevcu v Beli krajini, vendar tam ni ostal dolgo, saj so ga oblasti zaradi njegove naprednosti neprestano prestavljale na druge šole. Tako je odšel v Škocjan pri Turjaku in nato v Staro Cerkev. Na koncu je bil kazensko premeščen v Spodnji Log pri Kočevju. Tu pa je dočakal tudi vojno. Med vojno se je vključil v ilegalno terensko delo, vendar je moral kmalu zbežati. Po treh mesecih ilegalnega terenskega dela in skrivanja v Vrtu pri Kolpi, so ga Italijani prijeli in odpeljali v Kočevske zapore. Njegovo izkušnjo je nato zapisal v povesti Sonce je umrlo (Borec, 1964). Ko so ga izpustili, je odšel k staršem v rodno Ljubljano. Pred osvoboditvijo se je zaposlil pri časniku Jutro, vendar se je kasneje spet vrnil v učiteljski poklic, v katerem je služboval v Metliki, Gradcu, Podzemlju, Črnomlju, Gornjem Gradu in Škofji Loki. 2. junija 1973 je v Škofji Loki preminil.

V času svojega življenja je Lojze Zupanc največ pisateljskega dela usmeril v prozo in dramska besedila, največ za mladino. Pisal pa je tudi povesti in romane. V teh delih opisuje kmečko življenje, razkroj patriarhalnega življenja na vasi v času krize in gladovne stavke v rudnikih. V povestih, ki jih je napisal po narodno osvobodilnem boju, so zajete zgodbe iz kmečkega življenja, posvečal pa se je tudi zbiranju in prirejanju narodopisnega gradiva. Prvo izmed njegovih povesti je izdal leta 1932 z naslovom Bili so trije velikani, nato pa so ji sledile še Dedek povej (1938), Velikan Nenasit (1944), Svirel povodnega moža (1944) in Zaklad na Kučarju (1956). Leta 1965 pa je Mladinska knjiga izdala izbor njegovih povesti pod naslovom Sto belokrajnskih. Poleg belokranjskih, je zbral tudi veliko ljudskih motivov iz Savinjske doline in jih opisal v svojih dveh zbirkah Povodni mož v Savinji, za katero je prejel tudi Levstikovo nagrado, in Palček v čedri.

Njegova dela:

Pripovedna proza: Turjačani, Tretji rod, Stari Hrk, Pod križem, Mlini stoje, Lajnar svete družine, Sonce je umrlo, Kamniti most, Krvavi zid, Anka Miholjeva.

Pravljice in pripovedke: Belokrajnske pripovedke, Bili so trije velikani, Dedek, povej, Velikan Nenasit, Svirel povodnega moža, Zaklad na Kučarju, Povodni mož v Savinji, Deklica in kač, Čudežni studenec, Sto belokrajnskih

Igre: Lizol (drama, uprizorjena leta 1936 v Jesenicah), Belokrajnski zidovi (ljudska igra, uprizorjena leta 1952).

Dela za mladino: zbirka Povodni mož v Savinji, zbirka Palček v čedri, zbirka Deklica in kač in druge pripovedke, Zaklad na Kučarju, Svirel povodnega moža, Sto belokrajnskih, Bili so trije velikani, Dedek, povej, Velikan Nenasit.