To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
V Genfu se je zgodilo pred nekaterimi leti, kar bom
sedaj povedal: Nekega lepega dné prosi hči očeta, naj ji
dovoli, da se gre s tovarišicami vozit po jezeru. Oče stvar
prevdari ter konečno reče hčeri, da ne sme iti na jezero;
potem oče odide z doma po svojih opravkih. Kmalu po
odhodu očetovem pridejo prijateljice v hišo ter jo vabijo
seboj. Dekle prosi matere dovoljenja. Mati ji dovoli vkljub
očetovi prepovedi. Urno se vesele odpravijo na jezero. —
Proti večeru se vrača oče domov. Sreča ga znanec, ki ga
vpraša: »Ali si že slišal o grozni nesreči?« − »O kakšni?«
— »Danes popoldne se je vozila družba mladih ljudij po
jezeru, a čoln se jim je prevrnil in vsi so potonili.«
»Hvala Bogu« − odgovori oče, − »da sem hčeri prepovedal
iti na jezero.« − Ko vstopi v hišo, precej vpraša, kje
je dekle. Mati je bila v zadregi ter se je izgovarjala.
Kar tujec potrka na vrata ter naznani, da kmalu prinesejo
domov hčer, katero so mrtvo izvlekli iz jezera. —
Oče se je stresel bridkosti in nevolje, mati je v obupnosti
vila z rokami, a bilo je − prepozno. − Ena najhujših
napak pri vzgoji otrók je ta, ako si v ukazovanjo
nasprotujeta oče in mati, ako mati dovoli in oče prepové
ali pa narobe. S tem si stariši sami spodkopavajo spoštovanje
pri otrocih. − Slepa ljubezen starišev je pogubila
že mnogo otrok.
