Nov vrtec zdaj si zgradimo

Saj vendar spet si tu, pomlad,
čas radosti, čas sladkih nad;
budiš nam spev, rodiš nam cvet,
oživljaš srca nam in svet!
Tvoj jasni žar, tvoj glasni spev
povsod budi odsev, odmev! —
A ni pomlad le cvetja čas,
pomlad je — prizadetja čas:
na cvet brenče čebelice
iskat medu za celice;
in ko iz panjev roj čebel
ljudje se vsipljejo iz sel.
Na polje pridni spe ratar,
na vrte umni spe vrtnar;
tam trudita se polna nad,
da znoj rodil bo cvet in sad.
Nebo ti daj svoj blagodar,
ratar ti skrbni in vrtnar! —
Nam tudi bliža se pomlad,
na radost vabi nas in — rad.
A rad poprej, radost poznej,
ta red naj svet nam bo vseléj!
Le radostno zdaj radimo
in vrtec* nov si zgradimo,
oj vrtec, ki zavetje bo,
ki branil nežno cvetje bo,
da slana ne popari ga,
da dih kužljiv ne skvari ga.
Vrt polen naših bo cvetlic:
nedolžnih dečkov in deklic.
Na vrtu, skrbno straženi,
v detinski dobi blaženi
naj srečo čisto vživajo,
si duh, telo razvivajo,
da, ko vzrasto, da, ko vzcveto,
njih cvet nam radost sladka bo! —

Tak vrt mi zdaj ogradimo,
vanj cvetke naše vsadimo,
a vsakdo nas naj bo vrtnar,
da srečno vspeje sveta stvar!

• rad — delo.
• Prvi slovenski otroški vrtec v Gorici.