Nesrečne šlapke

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Nesrečne šlapke (Pravljica iz jutrovih dežel)
F. S. Šegula
Objavljeno v Domoljub 1893, št. 3 (1. februarja) v rubriki Listek
Spisano: Postavila Tina Habjan
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V Bagdadu živet je svoje dni star trgovec, po celem mestu znani velik skopuh. Abu Kazem Tamburi. t« Abu« pomeni »oče«, toraj Oče-Kazem Tambor .1 Daai sila bogat, noail je obleko slabšo kakor berač, krpa na krpi, da ae nili ni poznala več prvotna barva njegovega kaftana (suknje), niti lurbana na glavi Niyvbožniše pa je bilo njegovo obuvalo, stare šlapke Podplati bili so polno nabiti z velikimi žreblji, gornje usnje in jermenje pa so krpali že 10 let razni čevljarji mesta Po večnem tem krpanju so postale mla težke Vsakdo v meetu jih je že poznal, ljudje pa so rvkali že v prislovi «: .Neroden si, kakor šlapke Kazemove!«

Oče Kazem-Tamburi pride nekega dne na glavni trg, kjer se mu najprej posreči za jako nizko ceno kupiti celo zbirko dragocenih steklenih brušenih posodic. Sprehaja se dalje in pride do prodajalnice, kjer so ravno rubili nekega ubogega prodajalca žlahtnih dišav, in tu se okoristi s nesrečo bližnjega ter kupi za pol vrednosti vse tam naložene steklenice dišeče vode is rož Oče-Kazem je bil danes prav dobre volje. Ze ao pričakovali njegovi znanci, da jih bo povabil na dobro južino, ker v Bagdadu bila je takrat navada, ako je kateri trgovec napravilprav dober kup, povabil je na južino svoje ao«4 Abu Kazem pa tega ni atord; le sebi je kotel kaj voščiti, ter se podal naravnost v kopeljiš-> Ko je lukai odlagal avoja oblačila, poreče mu eden njegovih FA teljev (Abu-Kazem imenoval ga ja vaaj pnjatsija. toda akopuh nima prijateljevi: »Moral ho« si naro^ novih šla p k, vse mtato te radi teh že zaničUI« ~

•Sem že tudi sam mislil, da si kupim nove«, reče K»»a • ah če le-le prav pogledam, vidim, da še tudi niao UM alabe, da bi ne mogle aluliti še ntkiy Itt!« P o l f B " (•oda v kopelj.

Za njim pride se kopat tudi Kadi ar p»» novih. Kazem ni neumen, hitro sprevidi , a-ojib m J »o nove šlapke, dar prijatelja, ki me je pred kope^ tako lepo na nove opominjal Labkooog o d t K® „

  • trdnim sklepom, brt ko vidi onega prijatelja, bo«

mu lepo zahvalil za ta dobrodošli dar. ^ Po nesreči pa ao bila ona šlapke kadijeve, k» je kuk nepridiprav na meato Kaaamovih polo*1- " ^ akni. Ko župan is kopelji pride in ne najde šM . razardi. In ko alulabniki vss kots preiščejo, l , r " stare šlapke najdejo, — vsak Jih ja itak po«^ ^ move, - ae še bolj ra"rdi, d& Kazema na**l Pr' 'n ga v ječo vrači. Drugi dan moral bo oala jetdi",">(ali meatm lui*1 Bagdudaki. Ker je Kazem pa prej prišel, se naravno >»• prej poda iz kopelji, ali zunaj ae najde več »Wb pač pn je ležal ravno na njih mestu obrnjen, a oslov rep v roki držati, (to je kasen za tata na Julroveml) ali pa plačali. Da se Kazem veliki sramoti izogne, plačal je, ob plačal Kadiju tolike svetlih zlatov, da bi si sanje lahko kupil stotino novih lepih rudečih hlap k

Ko pride na svoj dom, pogleda skozi okno, — mimo je tekla reka Tigris, — ha si misli, ne bodete mi več škodovale, ne; popade ftlapke in jih v globoko vodo zakadi. Drugit dan vlekli so ribiči prav težko koj prvo mrežo. Velika riba bo, si mislijo, a mesto ribe privlečejo iz vode težke Kazemove Alapke To je bilo jeze in zmerjanja! »Navlaftč nam je to storil, da se z nas norčuje! O čakaj, stari skopuh, li jih že vrnemo!« porekli so ribiči. In nesel jih je eden ribičev v večernem mraku pred hišo Kazemovo, ter je skoz odprto okno hoče vreči skopuhu pred noge Ali o nesreča! Zadel je ob one dragocene steklene posodice ter ob steklenice z dišečo vodo is rol, dragocenosti, ki so bile na oknu v tako lepem redu raipostttvljene. Steklo se je do cela zdrobilo, difteča voda pa se razieMa po tleh.

Morete si mlatiti,1 kaj je porekel Kaze«, ko je v hišo stopil." »O nesreCnfe šlapke, ste zopet tu?!« Popade j'h, vzame lopato in hiti na vrt, da jih tam ks* žive zakoplje. Urtid in skrbno je kopat Kazem, sosed pa, ki je le davno Imel .piko« na njega, ga je opftsovtl. Mahoma te podk pred Said paščr, sultanovega namestnika, in mu naznani, da je na lastne oči videl, kako je Kazem izkopal na svojem vrtu globoko iz zemlje veTik zaklad'. (Zakladi, ki se Izkopljejo iz zemlje, pripadajo na Turškem po postavi sultanu I) Takoj pripeljejo Kazema. Zastonj se je rotil, ni res, ni najdel zaklada, zakopal je le nesrečne svojo alapke; sam je domu hitel, jih izkopal ter prinesel pred namestnika, vse zastonj! Ta hočč imeti cekine in" Kazem jih je moral šteti, če jih ni hotel dobiti na podplate, ter zraven, ker je cesarjev zaklad za tajil. Se zgubiti svojega posestva.

Ves obupan se vrača Kazem domu mimo vodovoda, ki je tekel skozi mesto. Dobra mišel mu pride, potisne glapke v vodovod. »Tli bode vas pa vendar šejtan vzel!« mrmral je sam pri sebi. Ali šejta« (satan) je bil'po nakljtičju ravno v mlfcji onega vodovoda in je slilaT, kar je šepetal Kazem. Potisne šejtan mlaja in šlapke v cev, da voda ni zamogla naplrej teči. Cez nekaj ur že stala je palača Said-paSe v vodi, kffiklo je bilo pol mesta v nevarnosti, da se potbpl. Tekali so čuvaji in mojstri vodovoda remterije, iskali so vzrOka povodnji, a našli v zadelani cevi stare Hlapite, — nesrečne šlapke Kazemove. K.nalo pritlrajo tudi Kazems, ter ga v ječo vržejo. Očevidno se je hotel maščevati nad namestnikom in poplaviti vse mesto. Drugo jutro stel je zopet težke, skoraj zadnje cekine, šlapke mu je pa namestnik vestno v roke dal.

Kaj naj storim z vami?« godrnjal je Kozem

• Vem, voda vas noče, ogenj naj vas uniči!« Ali prej jih mora posušiti. Zanese jih tedaj na ravno površje svoje hiše ina Jutrovem imajo ravne strehe, da se na njih človek lahko sprehaja!), ter jih položi tje pred ljubo žarko solnčice. To pa je opazil psiček na sosedni strehi in bil je jako radoveden, kaj tam leži. Preskoči streho m začne vlačiti šiapke semtertje; bil mu je prav kratek čas. Pa nesreča hoče, da ena slapka pade s strehe dolj na ulico ter zadene neko imenitno gospo, ki je ravno mimo šla, uko močno na glavo, da reva brez zavestna na cesti obleži. Zopet je moral pred sodnika Kazem, se-v6, njegove šiapke uničile bi skoraj eno življenje. Ves potrt prosi Kazem; .0 Kadi, o mož pravice vse sem voljen trpeti, vse plačati, le modro sodi in tako razsodi, da sem enkrat rešen teh cokelj, tega vira vse moje nesreče in sramote! Bog v„, kaj mi hoče »ejtan se vse hudega storiti s tem svojim orodjem! Obsodi me o modri Kadi, a reši me teh slapkl«

Kadi je uslišal prošnjo nesrečneža. Slapke je pri sebi obdržal, Abu-Kazem-Tamburjja pa je lepo podučil da je skopuh navadno sam sebi največa kazen.