Nekaj o Preširnu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Nekaj o Preširnu.
Tine Črv
Izdano: Slovenski narod 5. september 1884, (17/205)
Viri: dLib 205
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Gosp. Jos. Cimperman je, pišoč „O Preširnovem Senanu“ („Ljubljanski Zvon“ I. str. 312.) podménil, ka bi bil naš pesnik uporabil glavno misel po an­gleškem pesniku Tomaži Moore-u. Ta hipoteza zdela se mi je takoj neverojetna; istotako marsikomu pri­jateljev mojih.

Ako se namreč trdi to, reče se tudi lahko, ka je Preširen posnél svoj sonet „Apél podobo na oglèd postavi“ itd. po Puškinovi „priči“: „Sapožnik“, ki slové:

Kartinu[1] raz[2] vysmatrival sapóžnik,[3]
I v obuvi ošibku[4] ukazál;
Vzav tótčas[5] kist ispravilsja hudóžnik[6].
„Vot“, podbočás[7], sapóžnik prodolžál[8]:
„A eta grud ne sliškom[9] li nagà?“
No Apellés prerval[10] neterpělivo:
„Sudi, družók, ne svyše sapoga[11].
Est u menjà prijátelj na primětě:
Ne vědaju, v kakom by on predmétě
Byl znátokom, hotj[12] strog on na slováh;
No čort[13] ego nesét suditj o světě:
Popròbuj on suditj o sapogáh.

Tako Puškin. (Sočinenija A. S. Puškina. Izdanie Ja. A. Isakova. Sanktpeterburg 1859. l. str. 432)

Snov je ravno taka kakor Preširnovega soneta, preméne v primeri sè „Senanoma“ malostne. In vender sta vzela ruski in slovenski pesnik sujet iz Plinija. Bi-li ne bilo možno, da bi bila tudi s „Senanom“ taka? ... Tako sem ugibal, čitajoč g. Cimpermana spis.

Iskal, povpraševal sem okrog, a vznal nesem ničesar. Stoprv pred nekojimi meseci prinese mi prijatelj rokopis Preširnovega „Senana“. Je-li ta rokopis (koji je sedaj v rokah gosp. profesorja na učiteljišči V. Z.) v istini Preširnov ali ne, ne vem. Sicer pa to tudi za našo stvar ne posebne važnosti, kajti kdor ga je pisal, pisal ga je izvestno po roko­pisu pesnikovem. Ta „Senanus“ ima s konca opomnjo, če se ne motim: „Acta sanctorum“ in poleg je za­pisana one knjige stran, na katerej naj se nahaja snov naše „legende“.

Ako né ta „Senanus“ pristen rokopis pesnikov moral je to opomnjo vsekako zabeležiti Preširen v svojem rokopisu, kajti da bi bil prepisatelj sam dostavil dotični vir, né verojetno.

Tako, mni se mi, je opravičena dvojba radi g. Jos. Cimpermana hipoteze in utrjeno, kà né imel Preširen zlagajoč „Senana“ pred sôboj angleškega pesnika, temveč prej omenjeno delo o svetnícih.

  1. glavo
  2. nekaj
  3. čevljar
  4. pomoto
  5. takoj
  6. slikar
  7. podbočivši
  8. nadaljeval
  9. preveč
  10. segel v besedo
  11. čevelj
  12. dasi
  13. črt, vrag