Naznanilo prihodnje izdaje noviga, občno-slovanskiga zraven tudi nemškiga, francoskiga in laškiga, in po dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celosvetniga alfabeta s priloženo kratko predlago samiga slovenskiga v poskušnjo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Naznanilo prihodnje izdaje noviga, občno-slovanskiga zraven tudi nemškiga, francoskiga in laškiga, in po dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celosvetniga alfabeta s priloženo kratko predlago samiga slovenskiga v poskušnjo
anonimno
Podpisano z -r.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 9, št. 27 (2.7.1851)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Že davno so bile želje učenih Slovanov, de bi se, kakor vsi drugi narodi, tako tudi slovanske ljudstva v alfabetu in pisanju kadaj zedinile. Zakaj vsakimu, kteri od pismarije ali slovstva kaj znanja ima, je očitno, de od taciga zedinjenja povzdiga vsih vednost in znanj, in od tod obilniši omika in prebrisnost celiga naroda visi. – Le po pisavcih namreč se zamorejo vednosti in umetnije med Ijudstvam razširiti. – Kdo pa si bo za pisanje, ktero toliko truda in časa terja, prizadeval; ako vidi, de za svoje bukve, ktere bi pisati vtegnil, namesti po tisučih (tavžentih) še morebiti po sto bravcov dočakovati ne more! Le same molitevske bukve ali morde še kake kmetijske vsim potrebne bodo izhajale; take pa, ktere od vednost in umetnij govoré, ki so le nekterim stanovam koristne, ali za višji omiko in prebrisnost naroda potrebne, ne bodo nikoli beliga dne zagledale. – In taka je še zdaj skoro pri vsih slovanskih odrodih, kteri vsak svoj lastni alfabet ali čerkopis rabijo, in ž njim svoje bukve in izdelke le za majhino število bravcov berljive ali čitljive, za vse druge Slovane pa, ki taciga alfabeta ne umejo, nerabne storé. Namesti de bi bukve, ki se pri njih ali pri nas izdajajo, blizo osemdeset milionov ljudi brati zamoglo, jih zamore skor večidel komaj po dva ali tri. – Kdo bo tedaj pri tacih ljudstvih od takošnih znanj in umetnij bukve pisal, za ktere se po navadnim od eniga miliona ljudi komaj po 50 ali 100 bravcov dočakovati zamore! Same zalage (Kosten) natisa bi se tako ne plačale. –

Čas je tedaj, de se vunder kadaj, in sicer pred vsim v alfabetu in pisanji zedinimo, če nočemo, de bi vsim drugim narodam na večno zadej hodili, in le drobtince poberali, ki od njih miz padajo.

Eno imenitno stopnjo naprej smo sicer v ti reči v zadnjih letih storili, kjer smo se Iliri in Slovenci v dovzemi sedanjiga alfabeta s Čehi zedinili: to de to zedinjenje se le en manjši del slovanskiga naroda obseže, in alfabet je sam na sebi tako nepripraven in pomanjkljiv, de nikdar občni ali družni alfabet celiga slovanskiga naroda postati ne more.

Nepripravniga ga imenujemo zato, ker mu manjka za mnoge slovanske glasove lastnih čerk, namesti kterih si le s sekircami pomaga, ki čistost in lepoto natisa kazé, in pisanje skor pri vsaki besedi ovirajo; ker je zavolj njih vedno s peresam prenehati treba, de se zgornje znamja dostavijo.

Pa še temnejši stran tega alfabeta je njegova pomanjkljivost. Že samo za slovenski jezik mu manjka treh, za vse slovanske narode vkupej pa pet glasnikov, kteri se ne morejo s pikami ali sekircami namestiti, brez de bi se povdarkam prostor ne odtegnil. – Zunaj teh glasnikov pak mu manjka za vse slovanske narode še devetnajst soglasnikov, zmed kterih se nekteri s samimi nadznamki clo zaznamovati ne morejo; in če bi bilo vse ž njimi pisati mogoče, bi se namesti ene verste skoraj vedno po dve pisati in brati mogle.

De bo tedaj zedinjenje v alfabetu in pisanji vsim Slovanam mogoče, mora občni slovanski alfabet za vsak glas svojo lastno enojno in z latinskim alfabetam popolnama spovzetno čerko imeti. – In tak alfabet upamo o kratki dobi na svitlo dati.

Preden pak se to zgodi, damo v dokladi pričijočiga naznanila zgol slovenski alfabet v trojni zberi novih čerk v spregled; in želimo, de bi ga Slovenci in vsi drugi Slovani dobro presodili in poskusili. – Če bo, kakor upamo, po splohni razsoji raben in pripraven najden; bomo, kmalo ko bo mogoče, celiga slovanskiga in ž njim tudi nemškiga, francoskiga in laškiga na svitlo dali; in če bodo okoljšine pripustile, mu tudi vesolni ali celosvetni alfabet (Universal- oder Weltalphabet) pridružili, kteri s slovanskim vred sedem novih alfabetov obseže, in po tim takim vsim narodam in jezikam cele zemlje zadostvati zamore.

Ker je to naznanilo z doklado slovenskiga alfabeta v poskušnjo ne le Slovencam, ampak tudi vsim drugim Slovanskim narodam in verh tega tudi Nemcam, Francozam in Laham namenjeno: je moglo po tim takim v nemškim jeziku pisano biti, in se dobí v Ljubljani v gosp. Kleinmeyrovi bukvarnici pod naslovam: „Ankündigung eines allgemeinen slavischen zugleich deutschen, französischen, italienischen und eventuell auch eines Universal- oder Welt-Alphabetes mit Beigabe eines Brevimanu - Vorschlages des slovenischen Alphabetes, als Probe.“ Velja s kamnopisno polo (lithogr. Vorschl. Tabelle) vred nezvezano 40 kr. mehko zvezano 43 kr.; v začetku mesca velikiga serpana (augusta) pak nastopi štacunska cena po 1 gold.

–r.