Nasvet novih mesečnih imen za vse Slovane
Članek govori o tem, da imamo Slovani poleg 12 latinskih mesečnih imen še okoli 34 različnih imen, kar povzročajo zmedo. Prejšnji poskusi poenotenja niso bili uspešni, ker imena niso bila izbrana na pravi način. Avtor je zato predlagal nov sistem mesečnih imen, ki temelji na logiki in naravi, in ki je vesel in razumljiv za slovansko rabo.
I. Létni časi Od štirih letnih časov ( spomlad, léto, jesen, zima ) so trije – léto, jesen in zima – v vseh slovanskih narečjih enako poimenovani. Spomlad je po različnih narečjih imenovana različno ( spomlad, vigred, proléto, wiosna, jaro, proletje, wesna ). Takšna različnost otežuje razumevanje in medsebojno povezanost. Zato avtor predlaga, da se spomlad poenoti kot oživen , ker obnavlja naravo po zimskem spanju. Tako imamo štiri letne čase: oživen, léto, jesen, zima .
II. Delitev letnih ur na mesec Vsak letni čas se razdeli na tri mesece – začetni, srednji in končni. Vsak mesec ima svoje ime, ki odraža tako letni čas kot položaj v njem:
Začetni mesec: rani
Srednji mesec: srednji
Končni mesec: pozni
Tako se imena mesecev tvorijo po principu kombinacije položaja in letnega časa, na primer:
Ranoživen, Sredoživen, Poznoživen (spomlad)
Ranoléten, Sredoléten, Poznoléten (poletje)
Ranojesen, Sredojesen, Poznojesen (jesen)
Ranozimen, Sredozimen, Poznozimen (zima)
Alternativno lahko uporabite še bolj slikovita imena, ki poudarjajo naravo spremembe: Rastoživen, Verhoživen, Padoživen , in podobno za druge letne čase.
III. Prednosti novega sistema
Imena mesecev jasno prikazujejo letni čas in položaj v njem. Tako že ob zaslišanju imena točno vemo, o katerem mesecu in letnem času govorimo.
Imena so slovanska, razumljiva v vseh narečjih, enostavna za spomin in rabo.
Sistem ne povzroča zmede kot latinska imena ( Januar, Martius, Augustus ) – ta so tuja, povezana z rimsko zgodovino v našem jeziku, ne prinašajo naravnega pomena.
Imena tako prilagodljiva in jih je mogoče sklanjati po slovenski slovnici.
IV. Slovanska povezanost Nova imena podpirajo enotnost med Slovani, saj so v vseh narečjih razumljiva in ne favorizirajo nobenega naroda ali regije. Tudi druge oblike imen, ki so bile v pretekli veljavi, niso enotne ali enostavne za rabo v celotnem slovanskem prostoru.
Avtor ugotavlja, da je uvedba takšnih mesečnih imen smiselna in koristna. Tako bo spomin na letne čase živ, besede bodo razumljive, naravne in uporabne, hkrati pa bodo slovanska lastna imena ohranila svojo jasnost in univerzalnost.