Narodne pripovedke za mladino III/Sv. Martin
| ← Narodne pripovedke za mladino III/Kako so trije bratje hudiču služili | Narodne pripovedke II/Sv. Martin Fran Nedeljko |
Narodne pripovedke za mladino III/Sv. štefan → |
Skenira in pregleduje Katja Dolenc (pogovor).
| |||||||||||
Sveti Martin je ovčice pasel. Imel je že takrat po pastirski navadi pastirsko piščalko. S to je vsaki dan od zore do mraka zraven drugih pesmic in molitvic Boga častil in hvalil. Ko neko jutro ravno o sončnem vzhodu pri studencu sede zjutrajno pesem prepeva, pridere naenkrat velik volk iz grmovja ter mu največjo in najlepšo ovco zagrabi, zadene jo na hrbet in hajdi ž njo v les. Sveti Martin to videti se jako razžalosti, posebno pa še zato, ker se je požrešni ni volk predrznil njega samega v pobotni pesmici motiti ter prekrotko in zvesto čredico ovčic tako oplašiti in razpoditi. Obide ga pravična jeza. Skoči nagloma na noge in v hipu je pri volku ter ga lopi s pišalko po krsitu, da se grdi volk zgrudi na zemljo.
Hitro zdaj reši sveti Martin ugrabljenu ovčico, zadene jo na pleča ter jo nese nazaj, volku pa zapreti : „Poberi se v les in hrani se tam z divjo zverino, ne pa s pa hlevnimi ovčicami, ki ti nič žalega ne delajo !" Šel je volk v les ali sklenil je v srcu vedno sovraštvo do ovac iz ljubezni do sladkega njihovega mesa. Ali piščalka svetega Martina je bila tako težka, da mu je kriš zdrobila.
Od tistih dob nima volk več take moči v križu, kakor poprej in jo se dandanašnji ima le v prsih.