Nadporočnik Podluna. Humoreska

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

LISTEK. Vsak, ki ga je poznal, je imel o tem drugačno mnenje.Nekateri so dejali kar po domače, da je trapast, drugi pa so menili, da je zvit in pretanjen.

Naj že bo pravo prvo ali drugo, resnica je ...

tadporadik Podlim planu aližupniku! Takoj lahko začne drugim ne bi delali krivic, če ne bi tamburaški zbor »Del. braln. dru- nostjo, izrekla še marsikatera nav­ i1 umoreska. No, tistega ni polomil, ampak od takrat meje ljubil ves polk. dre, d a m e je sram, a k o pogledam po težave skozi okna v prvo nadstropje. Dvakrat je brcnil i n je i>ostal hladen, drugi dansmoga pokopali. jaka, akoje prinjemu vse v redu. Bog m u daj m irin pokoj, akoje še Ampak ni bilo! Plašče so imeli zvite sebi in se spomnim svoje davne pre- vzvišene časti! Zivio Radecki!« Nekoč, ko je bil že čez mero »sladko-ginjen«, semgapoprašal, kajjebilovzrok,daniostalčastnik. Sivi možakar me je pogledal z brezizraznim nasmehom inseobliz- Kadar p a je dirjal, se je tresla zem­ lja, kakor se pravi v tisti pesmi: »Cel svet se je tresu, k'jeJezuskrižnesu!« ločilen i n pregleda] s e m vsakega v o ­ tako debel, morajo imeti v nebesih in oprtane nadtebčnjakom, pa tako boljebibilo,dagaje,kervsivojaki Vsak, ki ga je poznal, .je Imel o 11iI po redko brkati gornji ustnici, so imeli s tem konjem težavo. Napo­ Takosemsepovzpeujal odstop­ dasovzroksamorokavi,ki sona- nje do stopnje, vojske so bile in do­ pravljali v zviiem plašču tako ne­ bro sem se zadržal, jiostal sem nad­ spodobno bunko, dajo je moral zapa­ l^in drugačno mnenje. Nekateri so da je glasno cmoknilo. sled semga dobil v varstvo jaz in Wi karpo domaČe, da je trapast, -L kako ste vendar čudaški,« je kmalu semga naučil vojaške spo- poročnik in s samim Radeckim sva ziti vsak. ttgi pa so nemili, daje zvit in pre- dejal. »Premoder sem bil,pa so me kornosti. Treščil semga parkrat s •jen. odpustili, vrag jih jaši! Danes b i m o ­ kolom Čez butico. d a se je zverina -\"aj že bo pravo prvo ali (\v\i^(i. ral biti že general alipa še kaj v*'ć! aueaje.daje bilgospod Podlima Rdečo porto binosil inpolne prsiza­ nadporočnik. Kako je dospel služnih križcev, ampak, sakramo­ pasti, jo zagonetna stvar; no,ta- kra, grbasta i11 u a vse načine pohab­ kar upognil in kmalu je pozabil n a vse spolne muhe. Pa vse to mojemu stotniku še n i bilo dovolj: Vedno s e m mu moral pomagati tudi n a konja, in pomislite, lako nečloveško težo pila bratovščino. Takrat sembilznan po celi deželi. Kamor sem prišel, so metali name cvetje i n m e pozdrav­ ljali k o t samega cesarja. Deklet s e m stotnija je stala z največjo pozornost­ 1 J**namreč bilo, ko je narod še ljena je morala biti zvezda pod ka­ ^teal p a t r i o t i z m a i n s o s l u ž i l i n a - t e r o s e m s e r o d i l . N a j b o z a d u š e v s p r a v l j a t i n a l a k o v e l i k a n s k e g a imel toliko, d a jih nisem več razloče­ val: včasih s e mrekel Francki Polon­ ca, Polonci Marjanca, Marjanci b o g ve kaj,kje bi si zapomnil vse, ko li, ampak povelje je povelje, — češi semjihimel večkotpratika svetnic. fontje cesarja tako dolgo, da so vicah! Torej vidite, nesrečen sem bil žrebca! Menda statehtala obaenako! sl»<»>obni samo še z a beraško b i - radi svoje modrosti. K o sern b i l še Nekoč je b i l zbran »la dvorišču Drugačni časi so bili inzato je navaden prostak, me je imel moj cel polk z generalom vred. Vsičast­ eetrt uresosevrnili stako lepo zvi­ timi plašči,danikdar takega! povzpel PodIuna stotnik najraje. Debel je bilta moža­ niki