Na rovtih (8.)

Na rovtih F. S. Finžgar

Izdano:	Planinski vestnik 25. april 1898, leto 4, štev. 4, str. 59-60
Viri:	dLib 4
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

VIII.

Ha, to je življenje
Po gorskih dobravah,
Po gladkih planicah,
Po strmih tokavah,
Po mehkih stezicah
In po kolesnicah!
Ha, to je življenje
In žuborenje!

Veselo glasijo se ptice,
Odzivajo njim se grabljice,
In kosa po solncu se bliska,
A kosec, ki nosi jo, vriska.
Zavriska zapoje veselo
Junakov planinskih kerdelo.
Odmeva jim gora, odpeva jim skala,
Ki rada bi znala,

Da leto bi celo
Tako se ji pelo.
Oj, to je življenje
To rovtno košenje!
Utihne ti zbor in v red se postavi
Vsak kosec si novo pripravi,
Nabrusi jo in jo pogladi
Ostrino strupeno nagadi,
Da v travi bliskalo se bo,
Ko bo kosa žvižgala skoz njó.
Oj, to je življenje
To rovtno košenje!
Za mladci junaki
Pa z belimi traki
Vrte se grabljice
Troseče senene kopice.
Bolj cvetejo rože jim zlic
Kot v nedriju šopek cvetic.
Kot jelke visoke
So tanke in boke,
Kot ptice so urne in ročne
Kot srnice gibke, poskočne.
In vmes pa šaljivo,
A nikdar žaljivo

Se vmeša vsak hip
Soljeni dovtip.
Oj, to je življenje
To rovtno košenje!
Ko prvič do konca redí
Prisekli so vsi,
Pa zopet veselja izvor
Naznani mladeniški zbor.
In zopet vsak koso nabrusi,
Da vnovič se v redu poskusi.
Nekterim pač čelo je v rosi,
Vendar jih nihče ne prekosi,
Ker vsak je junak
Vesel in krepak.
A vsakdo iz redi pregnan,
Sramuje se leto in dan.
Oj to je življenje
To rovtno košenje!

In kolikrat bil sem tam gori vesel
In kolikrat z njimi še sam sem zapel.
Zatorej Vam hvala planine,
Ki take budite spomine!