Moji materi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Moji materi
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albrechtova, Moji materi, Ženski svet, 1934, let.12, št. 5, str. 99.
Dovoljenje: Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V teh drobnih gubah Tvojega obraza, mati,
je pisal čas. In kdor zna tajne brati
v tej knjigi življenja: bilo je dosti bridkòsti,
in vendar, mati, verjemi mi, dosti radosti.
Tvoje modre oči so leta in solze skalile,
te jasne oči, ki so solnce in radost ljubile.
Tvoja roka, uvela in trudna, še zdaj ne počiva,
preveč je navajena dela, in vbada in šiva,
čeprav Ti četvero hčerâ je v svet odletelo,
za vnuke in dom do groba končano ni delo.

In vendar, tako na večer, ko znova dan se poslavlja,
ko v zadnjem žaru solnce za jezerom tone,
takrat za hip položiš rokó na ograjo verande,
v daljavo nemo se Ti zastrmi oko …

O mati, mati, kako je to hudó!
Jaz vem, kaj skrivno Ti misel preveva,
pa vendar še pomisliti ne smeva,
kako težkó od vsega bo slovo.

==Opombe urednice Posvečeno Marij Kessler rojeni Trenc (Draškovec, 1860 – Ljubljana, 1939).