Metulji in zelenjava

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Metulji in zelenjava
Podkovani zajec in modra oslica
Marko Kravos
Spisano: Ines Beno
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


"Si videla metulja, kako je lep, kako velika krila ima. Tako lep je postal, ker je jedel veliko zelenjave," prigovarja mama Neži, da bi pojedla špinačo, solato, paradižnik, korenje ali zelje ali kumaro. Nesrečna usoda, da mora pri kosilu biti tudi zelenjava! "Ne me silit!" se upira Neža. "Ta zgodba o metulju, ki je zelenjavo, je izmišljotina. Metulj pije med in ne je zelenjave. Tudi jaz je ne bom." In zaklene usta. Mama ve, da so vitamini vir zdravja. Zato ne popusti: "Metulj res ne je zelenjave. Ampak metulj se razvije iz gosenice. Ta je noč in dan zelenjavo. Potem nekega sončnega jutra iz grde in male živali vzleti cekinček. Daj, kar potrudi se in pojej. Morda bodo še tebi zrasla pisana krila. Lahko boš letala naokrog, do oblakov in do morja." "Mama," ji je zamišljeno rekla Neža, "tudi krave in koze jejo zelenjavo. In nikoli nisem ne slišala ne videla, da bi jim zrasle peruti. Zrasli so jim rogovi. Mama, jaz te špinače ne bom. Lahko bi bilo nevarno. Kakšna pa bi bila z rogovi?!"