Metulj na oknu

Metulj na oknu
Pesmi v prozi
Srečko Kosovel

Viri	Srečko Kosovel. Zbrano delo, 2. Ljubljana, DZS, 1974 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).
Dovoljenje	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).

Včeraj je bil praznik. Zvečer smo odprli okna na vrt in med svetlobo petrolejke je prihajala mehka svetloba zelene mesečine. Na naši mizi je kipelo vino prijateljstva. »Od kod, prijatelji?« je vpraševalo srce.

Od Boga, dragi moj, od Boga, od Boga, ki je stopil nocoj prek visokih trav k nam. Od Boga, dragi moj, ki se smehlja v naših očeh.

Pozno v noč smo ležali na pokošenem travniku.

»Ali so v zvezdah oči ali so v očeh zvezde?« je vpraševalo srce. Tako je, kakor bi gledalo v velik lep vrt, ki na njem rasejo samo boti in samo trava med skalami in je vendar tako lep.

V očeh je Bog in z zvezdah je Bog, dragi, ker je Bog v srcu. Stopil je med nas v prazniku prijateljstva.

Okoli nas drevje, trava, žito, vse v tihoti, kakor bi se tiho pogovarjalo z Bogom. Tako je bilo vso noč. Drugi dan sem stopil v sobo, utrujen od prečute noči, ko smo bili na travniku. In, glej, za oknom je blestel lep metulj z rdečimi trakovi preko perutnic med temnomodrimi očmi.

»Glej, tudi ta je prišel na naš praznik,« sem si šepetal s tihim glasom. »Mogoče je prišel z Bogom? Na plašču Njegovem?«

»Izléti!« sem rekel in zavihral po zraku z roko. »Izléti kakor moja misel, kakor to prijateljstvo, ki je tiho prišlo in je sedaj na poteh med gorami.«

Ali metulj se ni ganil. Dotaknil sem se ga in pal je na tla.

Lahna groza me je spreletela, ko so zašumele skrepenele perutnice, toda moja misel je oživela:

»Ali ni tudi prijateljstvo globoko do smrti? Lepo je umrl.«