Mavricij in lučka Svečana

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Mavricij in lučka Svečana
Bina Štampe Žmavc
Spisano: Lucija Vidmar
Izdano: revija Ciciban 1994
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Bina Štampe Žmavc: Mavricij in lučka Svečana

Pred nekaj dnevi je pribleščala k meni lučka Svečana. »Ah, tako sem utrujena od žarenja, Mavricij! Kaj šele bo, če pomislim, da je pred menoj še ves mesec prazničnih dni, ko bo treba na vso moč svetiti, da bodo prazniki sijali, kot se spodobi! Najraje bi kar ugasnila,« je zatrepetala z zlatimi vekami.
Tako se mi je zasmilila, da sem ji pri priči posadil na glavo klobuk vetrnico in poklical veter na pomoč. Vetrnica se je zavrtela in ohladila lučkino razgreto glavo.
»Joj, Mavricij, kako to dobro dene!« se je smejala Svečana.
»Ali že pripravljaš darila a praznike?« me je vprašala.
»Seveda jih! Ampak z darili so zmeraj težave, veš!« sem ji potožil.
»Vem, vem…! Zato, ker ljudje v njih iščejo zaklade, ne pa poti do srca!« je modro pokimala Svečana.
»To si pa dobro povedala!« sem se navdušeno strinjal.
»Naravnost razsvetlila si me. Pa saj si lučka! Zdaj namreč vem, kakšno bo moje praznično darilo otrokom! Podaril jim bom… pesem! Kajti pesem je ključ do srca!«
»in naj ga ima vsak pri sebi doma!« me je veselo dopolnila lučka Svečana.
Dragi otroci, zdaj torej veste, kdo mi je pomagal izbrati darilo za vas.
Lučka in jaz vam želiva vesele in srečnih utrinkov polne praznične dni!
Pa nikar ne pozabite na ključe do srca!

Vaš Mavricij


KLOBUČKI SREČE

Pokrijmo se s klobučki sreče,
pokukajmo v sanjske vreče,
razsejmo zlata zrna sonca,
da bo sončnih ur brez konca.

Prižgimo lučke domišljije,
da nam pred očkami zasije
svet, ves mavričen in cici,
vesel in srečen, kot Mavricij!